Prihajajo počitnice, a težko bi rekli, da zimske. Snežne razmere so alarmantne
Celo najbolj pogumne vremenoslovce je letošnja zima povsem umirila v drznih napovedih. Tik pred začetkom zimskih počitnic, ki se jih bodo najprej razveselili učenci gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije ter še nekaterih občin jugovzhodne Slovenije, si pravzaprav ne upajo napovedati nič drugega kot to, da je, kar se tiče letošnje zime, zgodba bolj ali manj že zaključena.
Snežne razmere so namreč alarmantne: le na Voglu se lahko pohvalijo z naravnim snegom ter odejo, ki obeta smuko, vredno cene smučarske vozovnice. Je že res, da prihajajo počitnice, ne bodo pa te nič kaj prida zimske. Trenutne napovedi kažejo, da bodo predvsem oblačne, večinoma suhe in nadpovprečno tople. Glede na izkušnje zadnjih let bodo prihajajoče počitnice pravzaprav – februarske.
Snežne razmere so alarmantne: le na Voglu se lahko pohvalijo z naravnim snegom ter odejo, ki obeta smuko, vredno cene smučarske vozovnice.
Aprilske temperature
Če smo namreč najnižjo februarsko temperaturo zraka izmerili leta 1956 v Babnem Polju, bilo je –34,5 °C, smo najvišjo februarsko leta 2021, ko so v Biljah ter pri Ajdovščini namerili rekordnih 25,3 °C. Kar pove marsikaj o spremenjenem podnebju. Dolgotrajnejšega mraza, zametov snega, ki se obdrži dlje, pa tudi tiste prave zime že skoraj, bi rekli, ne poznamo več. Ne nazadnje se soočamo le še s postavljanjem novih in novih vročinskih rekordov.
Lahko bo še snežilo
Gregor Skok: »Za vse snegoljubce bo zanimivo spremljati razvoj naslednje atlantske motnje, ki bi lahko prinesla nekoliko daljše poslabšanje vremena, saj bomo dolgo pod jugozahodnim vetrovnim strženom. V četrtek, 22. februarja, bi se lahko začeli vetrovi obračati v toplejšo in bolj vlažno jugozahodno smer, zato bi lahko naslednji konec tedna prinesel v zahodni polovici Sloveniji obilne padavine, verjetno pa tudi razmeroma nizko mejo sneženja.
Če je bil februar v zadnjih letih pri nas bistveno toplejši, pa so trenutne anomalije močno ušle iz dolgoletnega povprečja.
Tudi Gregor Skok (Ciklon.si) je medtem sporočil, da lahko že po polovici februarja govorimo o rekordno toplem mesecu, da pa ni tako samo pri nas, kot pravi, v resnici je tako nad večjim delom Evrope z izjemo severne. »Če je bil februar v zadnjih letih pri nas bistveno toplejši, pa so trenutne anomalije močno ušle iz dolgoletnega povprečja. Trenutno so te po nižinah nad osrednjo Slovenije za okoli 4 do 5 °C nad dolgoletnim povprečjem, na vzhodu pa so še za kakšno stopinjo višje.«
Sicer pa so nekateri že v začetku meseca govorili in kazali s prstom, da bo to rekordno topel februar! Najvišje temperature, ki so jih zabeležili na Štajerskem, v Mariboru je bilo, na primer, že v začetku meseca kar 21 °C, blizu dvajsetih se je ogrelo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in Prekmurju, so namreč zelo (kar za okoli 15 °C) presegle vsa dolgoletna povprečja in bile neprimerno bolj običajne za drugo polovico aprila.
Rekord
Lansko leto je bilo po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) najtoplejše v zgodovini meritev, ekstremi pa se nadaljujejo tudi letos. V obdobju med februarjem lani in januarjem letos se je namreč povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 1,52 stopinje nad predindustrijsko referenčno vrednost. To sicer ne pomeni trajne kršitve meje 1,5 stopinje, določene v pariškem sporazumu, saj se ta meri skozi desetletja, pojasnjujejo znanstveniki. In izpostavljajo: »Leto 2024 se začenja s še enim rekordnim mesecem. Ne le da je to najtoplejši januar v zgodovini, ampak smo pravkar doživeli tudi 12-mesečno obdobje z več kot 1,5 stopinje nad predindustrijskim referenčnim obdobjem.«
