Novo rojstvo v Tropski hiši
V Tropski hiši sredi Celja, tik ob hotelu Evropa, je vse leto zelo pestro. Vse od 2021., ko je končno lahko odprla svoja vrata, se obisk povečuje, še zlasti mladih, ki prihajajo v organiziranih skupinah. Vse več pa ima Tropska hiša tudi prebivalcev, saj premorejo že več kot 170 vrst živali. Ta trenutek je tudi največja znanstvena ustanova pri nas, ki na enem mestu vzreja različne živalske skupine v umetnem okolju.
Postala pa je tudi dom številnih redkih in v naravi ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z afriške, azijske in ameriške celine ter šestih ekosistemov sveta.
Amani in Ayanna
Pred kratkim so se v Tropski hiši razveselili tudi novega rojstva. Tokrat se je povečala družina moholijevih galagov, manjših afriških polopic, ki jih je med pregledom ograde in hranjenjem družine prva opazila oskrbnica. »Med hranjenjem galagov v poznih popoldanskih urah sem opazila, da samica Ayanna ni prišla po hrano. Preverila sem vsa gnezda in jo opazila v enem od manjših, kjer družina galagov ne spi. Za spalnico so si namreč izbrali večje gnezdo, kjer drug ob drugem prespijo dan. Drugi dan pa so se galagi zbudili prej in bili aktivni, tako samec kot samica in njuna starejša mladiča. Nato sem v manjšem gnezdu zaznala še neko premikanje. Preverila sem gnezdo in naletela na dva para drobnih oči, ki so zrle vame,« je veselo novico sodelavcem sporočila oskrbnica Zala. Samica moholijevih galagov Ayanna je postala mama dvojčkov.
Prvi moholijev galago, poimenovali so ga Amani, je v Tropsko hišo prispel že leta 2021, iz živalskega vrta Zagreb pa so kasneje pripeljali še samico, ki jo je oskrbnica Pia poimenovala Ayanna, kar v svahiliju pomeni lepa cvetlica. Očitno sta se Amani in Ayanna ujela in tako že drugič poskrbela za potomstvo. Tropska hiša je prva naravovarstvena institucija pri nas, ki gosti to vrsto primatov. »Mlade moholijeve galage bomo, ko bodo odrasli, podarili drugim naravovarstvenim parkom v Evropi, ki bodo še naprej skrbeli za ohranjanje te vrste v umetnem okolju in z njo ozaveščali javnost o pomembnosti in ohranjanju vrste v naravnem okolju,« pove Simon Cirkulan, ustanovitelj in direktor Tropske hiše, biolog in tudi predavatelj na oddelku zootehnike na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Občutljivi so tudi za človeške bolezni, zlasti za herpes, ki je zanje večinoma celo usoden.
Hišni ljubljenčki pa ne
Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN moholijeve galage trenutno umešča med vrste, katerih populacija je v naravi stabilna. Vendar pa se v zadnjem času povečuje lov na divje živali tudi za prodajo za hišne ljubljence. »Na družbenih omrežjih je v zadnjem času mogoče videti številne posnetke z eksotičnimi živalmi kot idealnimi hišnimi ljubljenci. Med njimi so tudi moholijevi galagi. Ljudi privlači ljubkost teh živali, a nas to ne bi smelo zavesti, saj večinoma prikažejo le pozitivno in izbrano vedenje galagov. Ljudje si te nenavadne živali zaželijo, a v nekaterih državah, tudi pri nas, so primati z veterinarskimi zakoni prepovedani hišni ljubljenci. Prav tako imajo moholijevi galagi drugačen bioritem kot človek. So nočne živali in dan prespijo. Lahko so tudi vir različnih bolezni, ki se prenašajo na človeka. Občutljivi pa so tudi za človeške bolezni, zlasti za herpes, ki je zanje večinoma celo usoden. Zato moholijevi galagi nikakor niso primerni hišni ljubljenci. In naša naloga je, da o tem ozaveščamo in izobražujemo širšo javnost,« sklene Cirkulan.
