Nič kaj dobri obeti: ogrevanje bo marsikje dražje
Vlada je v prejšnji zimi z regulacijo omejila strošek ogrevanja. Letos so cene energentov na borzi bistveno nižje kot lani, a to ne zagotavlja vedno nižjega stroška ogrevanja za gospodinjstva. Distributerji toplote iz daljinskega ogrevanja napovedujejo, da bo ogrevanje v nekaterih sistemih to ogrevalno sezono dražje kot v prejšnji. Odvisno od tega, po kakšnih cenah so zakupili plin. Vlado pozivajo k novi regulaciji.
Dobavitelji toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja so preteklo ogrevalno sezono končali brez izpadov, ki bi bili posledica omejene razpoložljivosti energentov. Za letošnjo ogrevalno sezono ne pričakujemo negotovosti v razpoložljivosti energentov.
Tudi cene zemeljskega plina so v zadnjem obdobju nižje kot lani, vendar še vedno precej nad ravnjo iz let pred energetsko krizo, kar vpliva na višje cene toplote. Podoben učinek ima ponovna uvedba začasno znižanih dajatev v polnem obsegu, kot so davek na dodano vrednost in prispevki za obnovljive vire energije, pravi predsednik sekcije za daljinsko ogrevanje pri Energetski zbornici Slovenije Ljubo Germič in doda: »Kakšna bo končna cena ogrevanja v kurilni sezoni 2023/24, je tako trenutno najbolj odvisno od tržnih razmer.«
Primarni energent bo postal zemeljski plin
Po letošnjem zagonu nove plinsko-parne enote bo primarni energent za Energetiko Ljubljana postal zemeljski plin. »Cena zemeljskega plina za zagotovljene količine še ni fiksno določena. Vezana je na borzne cene in se bo letos oblikovala sproti, blizu dejanskega časa porabe zemeljskega plina v proizvodni enoti. Ko bo poskusno obratovanje uspešno končano in proizvodnja stabilna, bomo lahko sprejeli odločitev o fiksiranju cene za daljše obdobje vnaprej,« so pojasnila.
V Energetiki Maribor so julija podpisali pogodbo o dobavi zemeljskega plina za prihodnje leto. »Tako bo, hkrati z že izvedenimi delnimi zakupi količin zemeljskega plina, zmanjšano tveganje odvisnosti od tržnih razmer,« pove Ljubo Germič, ki prihaja iz Energetike Maribor.
Cena zemelj-skega plina za zagotovljene količine še ni fiksna.
Regulacija cen zemeljskega plina po koncu leta predvidoma ne bo podaljšana. »Trenutno tržne cene zemeljskega plina za prihodnje leto padajo, ampak zaradi volatilnosti in nepredvidljivosti trga ne moremo napovedati stabilne ravni,« pravijo v Petrolu.
Po drugi strani naj bi elektrika predvidoma na neki drugi način kot doslej ostala regulirana. Brez tega naj bi se namreč zneski na položnicah povišali v povprečju za 62 odstotkov, če primerjamo položnico za prihodnji januar in letošnji maj, preden so se začeli iztekati protidraginjski ukrepi. To bi med drugim močno prizadelo tiste, ki za ogrevanje uporabljajo toplotne črpalke, električne peči, klimatske naprave in druge porabnike električne energije.
Kurilno olje ne upada
Še vsaj pol leta pa bo veljala uredba, ki regulira najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno kurilnega olja. Z rastjo cen nafte, ki dosegajo najvišje ravni v zadnjih desetih mesecih, od maja rastejo tudi cene kurilnega olja. Najvišja dovoljena maloprodajna cena danes znaša 1,181 evra za liter oziroma 1181 evrov za tisoč litrov tega goriva brez prevoza. To je 185 evrov manj kot v istem času lani in 182 evrov manj, kot bi potrošnik plačal, če ne bi veljala regulacija.
V Petrolu so pojasnili, da je povpraševanje po kurilnem olju primerljivo kot v istem obdobju lani: »V preteklosti je bilo povpraševanje večje na začetku kurilne sezone, v zadnjem času pa opažamo, da je enako vse leto. To je verjetno posledica spremenjenih nakupnih navad kupcev, ki se za nakup kurilnega olja odločijo glede na gibanje cen.«
Peleti cenejši, drva dražja
Preverili smo letošnje cene biomase v primerjavi z lanskimi. Pri enem od slovenskih tehničnih trgovcev 1,7 prostorninskega metra nacepljenih bukovih drv stane 270 evrov, lani je pri istem trgovcu na začetku decembra stal deset evrov manj.
Po drugi strani so oglaševane cene peletov pri istem trgovcu letos nižje kot septembra lani, in sicer stane 72 vreč smrekovih peletov premium 503 evre, medtem ko je isti izdelek istega proizvajalca lani stal 620 evrov. Pri drugem trgovcu pa je novembra lani 15-kilogramska vreča smrekovih peletov stala 9,49 evra, trenutno pa dobro četrtino manj, to je sedem evrov. A je vlada proti koncu lanskega leta ponudila subvencijo za nakup lesnih peletov od 1. septembra do konca decembra lani.
