Makadamkanju se obeta dirka: »Greš letos na Franjo?«
»Greš letos na Franjo?« je vprašanje, ki ga od kolesarskih znancev v teh dneh slišim največkrat. Gotovo je Franja osrednji rekreativni in amaterski kolesarski dogodek pri nas, tudi zaradi več kot 40-letne tradicije. Od prvega maratona leta 1982, ko je bilo na startu 700 kolesarjev, je Franja prehodila zelo dolgo pot. Danes je vzor za prireditelje tudi v tujini, tako brezhibno organizacijo jim zavida marsikatera profesionalna dirka.
10 kolesarjev je doslej prevozilo vseh 41 maratonov.
»Smo eden najbolj prepoznavnih in srčnih maratonov pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze, na to kaže tudi zanimanje iz drugih držav, letos prihaja več kot 500 kolesarjev iz tujine. Skoraj 2000 ljudi skrbi, da je maraton varen in organiziran tako dobro, kot je. Na startnih listah imamo že več kot 30 odstotkov žensk, včasih je bil ta odstotek desetkrat manjši,« je ob predstavitvi letošnjega programa povedal predsednik organizacijskega odbora Jože Mermal.
Program ostaja enak kot v nekaj preteklih letih, v soboto bo v ospredju Barjanka, netekmovalni kolesarski maraton (72 km) po makadamskih poteh Ljubljanskega barja, za mlajše udeležence pa družinsko. Nedelja ostaja osrednji dan Franje z velikim (156 km) in malim (97 km) maratonom.
Kakšno udeležbo letos pričakujejo prireditelji? »Za zdaj kaže zelo dobro, imamo več kot 2000 prijav, tako da upamo, da bo končna cifra visoka. Po pandemiji je udeležba povsod upadla, zdaj pa počasi upamo, da se bo začela nazaj dvigovati, bo pa nekdanje ravni težko doseči,« pojasnjuje članica organizacijskega odbora Urša Pintar.
Brez Franje slovensko kolesarstvo gotovo ne bi bilo tako uspešno, kot je v zadnjih letih.
Pritrjuje ji tudi direktor maratona Gorazd Penko: »Veliko bo odvisno od vremena, v prejšnjih letih smo imeli kar srečo, da nas je spremljalo sončno vreme. Ciljamo na številko 5000, najbrž jo bo letos težko doseči, pričakujemo pa, da jo bomo dosegli naslednje leto, ko bo vnovič na sporedu kronometer. Na vožnji na čas smo že imeli tudi prek 500 udeležencev, tako da se bo pri končni številki to poznalo. Je pa dejstvo, da povsod po svetu upada število udeležencev na amaterskih prireditvah, po drugi strani pa so naše ceste polne kolesarjev, kar nas prav tako veseli.« Penko je potrdil, da se bo kronometer vrnil na program Franje, predvidoma že naslednje leto, ko bo cesta proti Šentjakobu dokončana.
V dobrih 40 letih je Maraton Franja gostil več kot 160.000 kolesarjev iz več kot 70 držav, še deset pa je takšnih, ki so bili na startu vseh 41 izvedb doslej. Na letošnjem maratonu se bodo v Gorenji vasi spomnili tudi 100. obletnice smrti Ivana Tavčarja, ob tej priložnosti bo na stičišču malega in velikega maratona tudi leteči cilj.
Odlična priložnost
»Kaj je Maraton Franja? Za najbolje pripravljene odlična dirka, za nas vse druge pa dobra priložnost, da uživamo na kolesu in se podružimo na zaprtih cestah, te možnosti nimamo prav velikokrat,« ključni dogodek za KD Rog opisuje njegov predsednik Andrej Hauptman, Penko pa dodaja: »Brez Franje slovensko kolesarstvo gotovo ne bi bilo tam, kjer je. Veseli smo, da imamo takšne uspehe slovenskih kolesarjev, upam, da kmalu dobimo še zmagovalca Gira, vsi imamo delček zaslug za to.«
V amaterskem kolesarstvu je segment makadamkanja ali gravla v porastu. Veliko je gravel maratonov, Mednarodna kolesarska zveza organizira tudi svetovno ligo, v tej luči bi tudi Barjanka lahko dobila novo podobo in pomen. »Razmišljamo v tej smeri, da bi bila Barjanka tekmovalna dirka, a bo seveda veliko odvisno od sponzorjev, če jo želimo izvesti. Ko se pogovarjamo s prodajalci koles, prodaja gravel koles sicer ni tako dobra, kot se govori. Veliko bo torej odvisno od Mestne občine Ljubljana, če bodo prepoznali potencial takšnega tekmovanja, brez njih ne bo šlo. Ena od možnosti je tudi, da bi izvedli svetovno prvenstvo v makadamkanju. Znanje nedvomno imamo, tudi teren je pravi, potrebujemo le finance,« pojasnjuje Penko.
Idej in načrtov za prihodnost organizacijskemu odboru Maratona Franje ne bo zmanjkalo, od širše ekonomske slike v državi in volje podpornikov pa bo odvisno, kakšna bo prihodnja podoba največjega rekreativnega kolesarskega dogodka pri nas. Za zdaj je Franja v zelo dobri kondiciji.
