Krave se ne utapljajo, ampak so v dobri formi

Državni zbor je pred tremi tedni sprejel novelo zakona o zaščiti živali, ki je še posebno raztogotila kmete in veterinarje. Uzakonila je namreč tudi vzpostavitev instituta kvalificiranega prijavitelja, po domače – živalskega policista. Gre za osebe, ki bodo odkrivale ter prijavljale mučenje in zanemarjanje živali, sodelovale v inšpekcijskih postopkih.

V veterinarski stroki so prepričani, da se s to uvedbo degradira veterinarski poklic, 40-urno izobraževanje, ki je potrebno za pridobitev tega naziva, pa je po njihovem mnenju čisto premalo. Tudi za predsednika Veterinarske zbornice Slovenije Ožbalta Podpečana je institut kvalificiranega prijavitelja izrazito ponižujoč, sploh če vemo, da uradni veterinar zaključi svoj šestletni študij šele po 10.800 urah usposabljanja na veterinarski fakulteti, če pa želi postati veterinarski inšpektor, mora imeti še najmanj pet let delovnih izkušenj in inšpekcijski izpit.

Prijaviteljica domnevnega mučenja živali je s to fotografijo seznanila tudi Državni zbor RS. FOTO: Osebni arhiv

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je medtem že napovedal, da bo državni svet skoraj zagotovo vložil zahtevo za presojo ustavnosti spornih novel zakona o zaščiti živali. Ob tem je dodal še svoje videnje tega razkola: »Mestni ljudje pogosto nimajo realnega vpogleda v življenje na podeželju in kmetiji ter si ne predstavljajo, kako je videti kotitev teličkov …«

Množica prijav

Na terenu pa je živalska policija čedalje bolj živahna. Celo tako, da imajo veterinarski inšpektorji vse več težav, saj se ponekod zaradi množice prijav že utapljajo in zato ne morejo več opravljati korektno svojega osnovnega poslanstva.

Tudi pomemben živinorejec iz Planine Cvetko Milavec je že vajen nenehnih prijav. Nazadnje ga je anonimna prijaviteljica zatožila celo državnemu zboru pa tudi medijem, »saj je zelo očitno, da ministrstvo ukrepa le še pod pritiskom javnosti in medijev«. Prijaviteljica v nadaljevanju pripoveduje o govedu in stiski, ki jo doživlja, »ko lahko spi le še stoje, saj bi se drugače utopilo, z glasnim in pretresljivim mukanjem pa okolico opozarja 24 ur na dan«.

Živinorejca Cvetka Milavca mimoidoči zasipajo s prijavami o mučenju živali. FOTO: Dejan Javornik

Mučenje teh goved, od telet do odraslih živali, spremlja sicer že vrsto let. »Zato upravičeno menim, da ne gre le za občasne spodrsljaje, ampak za vsakoletno sistematično in naklepno mučenje goveda s strani živinorejca.« Prijaviteljica predlaga tudi konkretne kazenske ukrepe proti živinorejcu: »V primeru neukrepanja inšpekcije bo podana prijava za nadzor nad delom inšpekcijske službe …«

Zato smo se šli prepričat še na lastne oči in na spornem območju videli kakšnih 40 krav in telet, ki so se prosto pasli. Res je, od neprestanega deževja so bila tla zelo razmočena. Nismo pa videli nobene živali, ki bi bila zanemarjena.

Milavčeva kmetija stoji na robu poplavnega Planinskega polja. FOTO: Dejan Javornik

Krave imajo zimo najraje

Zato smo morali do Cvetka Milavca, ki se lahko pohvali z ogromno družinsko kmetijo, na njej pa se ukvarjajo z vzrejo živine za zakol. Z mesom med drugim zalagajo šole in vrtce od Logatca, Rakeka pa do Postojne. Ta hip imajo več kot 200 glav živine, ki je ves čas pod inšpekcijskim nadzorom. »Mi imamo živino, a ne zato, da bi bila umazana, ali še huje, da bi hirala, naš interes je, da so te krave zdrave in v čim boljši formi, predvsem pa, da dajo čim več telet na leto,« je povedal Milavec.

Kmetija Zajc, kot se reče po domače, je družinska. Hči Kristina se zaveda, da je lahko njihova edina reklama, da so njihove krave zdrave in v dobri kondiciji. FOTO: Dejan Javornik

Njihova prednost je tudi v tem, da se živina vse leto pase zunaj; njihove krave so (na območju, kjer Planinsko polje redno poplavlja) zato vsem na očeh, tudi živalski policiji. »Ravno smo jih preselili s pašnikov v zimovanje, na urejene in manjše prostore, kjer jih krmimo in se lahko krave v vsakem trenutku umaknejo na svoje ležišče. Čeprav so ves čas zunaj, so naravno suhe ...« Pa še nekaj je povedal: »Da je v blatu ali do kolen v vodi, jo še najmanj moti. Krava, ki je celo leto zunaj, je navajena na vse, na dež, na sonce, tudi na zimo, ta jim je celo najljubša, saj se goveja žival dokazano najlepše počuti pri 4 stopinjah. Naj povem, da so bile naše krave zunaj celo pri –15, pa ni bilo težav!«

Prizor, ki jo preganja

Anonimna prijaviteljica, kot nam je v internem dopisu zaupala, je prav tako videla, kako je Milavčeva krava povrgla lani v tem času »in se je teliček v razmočenem blatu zelo očitno zadušil, saj se mu ni uspelo pobrati; ta prizor me še danes preganja«.

Cvetko Milavec pove, da njihove krave vse teličke povržejo zunaj. »Res je, da se kdaj tudi kaj zaplete, kar pa je na 110 krav, kolikor jih imamo, žal normalno.«

Milavčeva živina se vse leto pase na prostem. Foto: Dejan Javornik

Čeprav se že 30 let ukvarjajo s to dejavnostjo, pa so se težave z živalsko policijo začele kopičiti v bistvu šele v zadnjem desetletju. Ničkoliko prijav so že imeli, tudi takšne, da se bodo njihove krave utopile, in je morala priti inšpektorica po službeni dolžnosti celo po dvakrat ali tudi po trikrat na dan do njih, potem pa je vselej ugotovila le to, da je z njihovimi kravami vse v najlepšem redu in da jih je prijavitelj s svojim nepoznavanjem po nepotrebnem vznemirjal in se vtikal v delo, ki ga ne razume.

»Ne vem, kam vse to pelje,« pa se je v tistem vprašala tudi Milavčeva hči Kristina. »Bili so časi, ko so bile krave v hlevih in so bili ljubitelji živali proti temu, da so ves čas privezane. Da jih je treba spustiti, so takrat vpili, zdaj, ko smo rešili krave hlevov, pa jim že spet ni prav. Ni jim všeč, da so od dežja premočene, ni jim všeč, kadar so na soncu, ob tem pa se nočejo zavedati, da so krave vselej tam, kjer jim ustreza. Doslej je bilo prijav in inšpekcijskih nadzorov res veliko, sankcij pa nobenih!«

Sklenila je takole: »Vedeti je treba, da je to naš prihodek. Vsako žival zakoljemo in od tega živimo. Če žival crkne, je to naš minus. Pa od nikogar drugega.«