Greh Anžeta Logarja

Tudi poslanci so med tistimi, ki morajo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) poročati o premoženjskem stanju in spremembah tega. To so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) dolžni storiti:

• ob nastopu funkcije (najkasneje v mesecu dni od nastopa);
• določene spremembe osebnih podatkov, denimo spremembo podatkov o funkciji oziroma delu, ki jih opravljajo (v roku 30 dni od nastanka spremembe);
• ob spremembi premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije (lahko sproti ali pa najkasneje do 31. januarja za preteklo leto);
• ob prenehanju funkcije (najkasneje v mesecu dni od prenehanja) in
• ob enem letu po prenehanju funkcije (na dan, ko preteče eno leto od prenehanja funkcije).

V tabeli o spremembah premoženja tistih, ki so o tem dolžni poročati in ki je javno dostopna na spletni strani KPK, je razvidno, da je Anže Logar, poslanec SDS, prvi zasledovalec Nataše Pirc Musar v bitki za predsedniški stol in ustanovitelj društva Platforma sodelovanje, o dogodku iz leta 2022, ki je vplival na spremembo njegovega premoženja, poročal 18. februarja 2023. Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da bi to moral storiti najkasneje do 31. januarja 2023, kar pomeni, da je zamudil zakonski rok.

Kaj je v tem konkretnem primeru ugotovila KPK, ki jo vodi Robert Šumi? Kako se je kaj takšnega lahko pripetilo poslancu z dolgoletnim stažem?

KPK: Ukrepali skladno z določbami prekrškovnega postopka

»Na Komisiji glede poslanca Anžeta Logarja vodimo postopek, v okviru katerega bomo preučili vse okoliščine primera in ukrepali skladno z določbami prekrškovnega postopka,« so odgovorili iz KPK o postopku, ki ga zoper poslanca vodijo od sredine aprila letos.

Pojasnili so še, da so za zamudo pri poročanju premoženjskega stanja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) predvideva prekrškovne sankcije, in sicer opozorilo, opomin ali izrek globe v višini od 400 do 1200 evrov.

Kaj na to pravi Logar

Ne glede na to, da postopek KPK vodi od sredine aprila, nam je Logar v elektronskem sporočilu odgovoril, da o postopku komisije ni seznanjeni, zato se tudi nanj še ni mogel odzvati.

Za slovenskenovice.si je pojasnil, da je šlo v konkretnem primeru za primer odsvojitev denarnih sredstev, in sicer nakazilo na volilni račun za predsedniško tekmo.

Podal je še pojasnilo, zakaj je zamudil rok, ki ga postavlja omenjeni zakon: »Glede zamude je velik del zamude pogojevan z dejstvom, da sistem zaradi tehničnih težav v mojem primeru ni omogočal prijave spremembe premoženjskega stanja. Po dvakratni intervenciji je bila prijava omogočena, takrat sem prijavil odsvojitev. To vam lahko potrdijo tudi na KPK.«

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.