FOTO: Spet trte so rodile, prijatli, vince nam bohinjsko

Kdor bi pred nekaj leti zatrjeval, da je mogoče v bohinjskem kotu pridelovati vino, bi se mu zagotovo smejali. A prav to se dogaja in minulo sončno nedeljo smo na bregu Bohinjskega jezera že sedmič zapored nazdravljali z bohincem, fermentiranim napitkom, ki se sicer ne sme imenovati vino, ker Bohinj pač uradno ni vinorodni okoliš, a je njegov postopek pridelave povsem vinski.

»Rojen in dozorjen si bil na bohinjski zemlji, negovan z bohinjskimi rokami, krščen po zapovedu svetega Martina in vinskega boga Bakhusa. Tvojo opojnost izročamo globinam Bohinjskega jezera, ki se napaja iz skritih vodnih zakladov Savice, s katero smo ga krstili,« je bohinjski vinski župnik pospremil bohinca na poti v jezerske globočine. Bohinjsko vino ima namreč privilegij, da ga vsako leto simbolično potopijo v Bohinjsko jezero, od vsakega letnika 30 steklenic. Pri potopu tudi dvignejo tiste iz prejšnjega leta na površje, po šest pa jih simbolično pustijo v tako imenovanem arhivu. Letos so dvignili letnik 2017 in potopili bohinca 2018.
 

Tripić – vinski bog Bohinja

Še nekaj ga razlikuje od pravega vina. Glavni vinski bog v Bohinju ni Bakhus, ampak znani bohinjski gostilničar in hotelir Krsto Tripić, tako rekoč eden prvih, ki so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaslutili, kako velik potencial so domače lokalne jedi in družinski tip namestitve v manjšem hotelu oziroma penzionu.

Prav on si je izmislil bohinca, zato ga med nedeljskim dogodkom povprašamo, kako je sploh prišel na to idejo. »Bilo je čisto naključje, leta 2000 sem doma posadil brajdo, na moj rojstni dan konec septembra pa smo jo obrali. Po desetih in enajstih letih smo obirali že z našimi gosti, leta 2012 pa smo za okroglih 60 let naredili prvo pravo trgatev in vino. Združilo se nas je 24 domačinov, pri nas smo zbrali vse grozdje in skupaj pridelali bohinca, stroške smo si razdelili. Takrat smo ga vozili prešat na Dolenjsko, letos pa že drugo leto to počnemo v naši skupni preši na Bitnjah,« opiše začetke in razvoj tega nenavadnega vina.

Letošnja trgatev je sicer prinesla skoraj polovico manj od lanske količine, še pove, a prav nobene žalosti ne pokaže ob tem podatku. »Mi bohinca delamo za svoj užitek in veselje. Če ga bo letos manj, bo pa zato boljši! Res pa je, da ga je vsako leto premalo za vse, med katere bi ga radi razdelili,« pripoveduje, pri tem pa nataka vino številnim domačinom in tudi obiskovalcem iz Slovenije in tujine.

Tudi če ni vino, bohinc še kako dobro opravlja svojo glavno vinsko funkcijo, združuje ljudi in jim je v veselje. Od začetnih 20 bohinjskih vinarjev jih je letos že 48! Pri toliko domačijah imajo namreč posajene trte, ki jih jeseni lepo oberejo, grozdje zberejo, ga nato sprešajo in po vseh drugih potrebnih postopkih na martinovo krstijo. Vsi ti postopki so jim v neizmerno veselje, saj je to zelo lepa priložnost za druženje in utrjevanje dobrih sosedskih odnosov.

Pa tudi dober je in zelo piten. Na začetku so mu očitali, da je nekoliko kiselkast, morda bi kak vinski strokovnjak v njem zaman iskal kanec žlahtnosti, prefinjenosti in morda južnjaškega temperamenta. Bi pa pri nas z lučjo iskali bolj naravno in čisto vino, grozdje za Bohinca namreč pridelujejo popolnoma brez uporabe insekticidov in herbicidov.
 

Kraljica s petletnim mandatom

Nadvse ponosna na bohinca sta tudi zdajšnji župan Jože Sodja in nekdanji Franc Kramar, zdaj poslanec v državnem zboru. »Vsako leto se veselim tega prelepega jesenskega dogodka, ko se zberejo naši bohinjski vinogradniki in potopijo bohinca v jezero. Verjemite, da je tukaj veliko lepše kot v državnem zboru,« je z ladjice Zlatorog prisotne nagovoril Kramar, medtem ko je Sodja izrazil veliko ponosa, da imajo v Bohinju vino, čeprav to ni vinorodni okoliš.


Prijetno druženje je zaokrožila še vinska kraljica Maja Sušnik, ki ni imenovana le za eno leto, ampak kar za predsedniških pet. »V vseh teh letih, odkar imamo v Bohinju bohinca, se nam je zgodilo že marsikaj zanimivega in o tem se ne govori več samo po Bohinju, ampak tudi širše. Vsi, ki smo v tej vinski zgodbi, to počnemo s srcem, odzivi ljudi pa nam kažejo, da smo na pravi poti. Veseli me, da znamo v Bohinju tako lepo stopiti skupaj in narediti tako lepo in dobro zgodbo,« je povedala in vse skupaj povabila na martinovanje oziroma krst bohinca v Bohinj.