Dolenjska pretresena! Meningokokna sepsa usodna za 13-letnika

Medtem ko smo že skoraj pozabili, kakšno je bilo življenje v času covida in koliko smrti je zahteval, je včeraj Dolenjsko pretresla smrt osnovnošolca iz Novega mesta, ki naj bi umrl zaradi invazivne meningokokne bolezni, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic. Bolezen se je razvijala hitro; deček je bil v soboto zvečer hospitaliziran, v nedeljo je umrl.

»Trinajstletni deček je bil v našo ustanovo sprejet v soboto, 6. aprila, v poznih večernih urah z znaki in sumom na hud meningoencefalitis. Dokončni vzrok suma bomo lahko potrdili šele po končanih preiskavah NIJZ. Skladno s protokoli smo obvestili NIJZ in otroka zdravili po veljavnih smernicah suma na omenjeno bolezen ter ga za nadaljevanje zdravljenja premestili v terciarno ustanovo UKC Ljubljana, kjer je umrl. Za zdaj še nimamo potrjenega vzroka oziroma povzročitelja za sum na omenjeno bolezen, saj čakamo mikrobiološko potrditev, smo pa svojcem fanta preventivno odmerili antibiotik,« so nam včeraj pojasnili v Splošni bolnišnici Novo mesto.

Za tesne stike antibiotik

Ker se bolezen prenaša z neposrednim tesnim stikom z bolnikom in kapljicami, ki vsebujejo izločke nosu in žrela okuženih oseb, je smrt povzročila precej preplaha, je pa takoj ukrepala epidemiološka služba NIJZ Novo mesto, ki je vsem, ki so bili v tesnem stiku z osmošolcem, dala podrobna navodila.

Novo mesto je pretresla nenadna smrt šolarja. FOTO: Marko Feist

»Epidemiološka preiskava je v teku in se osredotoča na iskanje oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelim najstnikom,« sporočajo z NIJZ in dodajajo, da se osebam, ki so bile v neposrednem tesnem stiku (tako imenovani kontakti) predpiše antibiotik v zaščitne namene, kontakti pa so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za okužbo zanemarljivo majhno.

Bolezen se razvija naglo

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev. Gre za gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok neisseria meningitidis. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je ta pri nekaterih zdravih ljudeh v sluznici nosno-žrelnega predela. Najdemo ga pri dveh odstotkih otrok, mlajših od pet let, ter pri četrtini mladostnikov, starih med 15 in 19 leti. Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala. Umre od osem do 15 odstotkov od tistih oseb, ki zbolijo. Kot kaže statistika, se je v Sloveniji od leta 2019 do danes okužilo med 3 do 9 oseb na leto, v zadnjih 12 letih pa so zabeležili skupaj 8 smrti.

Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki po navadi sam ne zboli.

Čas od okužbe do izbruha bolezni je od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni. V tem času meningokoki prodrejo v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganske ovojnice, kjer povzročajo gnojno vnetje. Bolezen se običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, prisotni so močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.

Dovzetnost za bolezen je nizka in se zmanjšuje s starostjo. Osebe z okrnjeno imunostjo so posebno dovzetne. Obolenje je resno in zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje. N