Komentar Mateja Lahovnika: Velika obnova
Ljudje na prizadetih območjih po veliki naravni katastrofi potrebujejo pomoč takoj. Najprej kratkoročno finančno za nakupe nujnih življenjskih dobrin, nato pa še finančno pomoč pri obnovi nepremičnin in opreme. Nekatere bo treba trajno preseliti in jim zagotoviti nadomestne nepremičnine, drugi bodo potrebovali pomoč pri obnovi domov. Finančnih virov je dovolj. Pomoč mora biti usmerjena k tistim, ki jo res potrebujejo.
Strateški svet za ekonomske zadeve vladi predlaga, naj se čim prej ustanovi poseben Sklad za obnovo pri SID banki, ki je razvojna banka v 100-odstotni lasti države. Neracionalno in zamudno bi bilo izumljati nove institucije, ampak je treba izkoristiti obstoječe. Tam je že potrebno znanje, kako sredstva upravljati, takšen sklad pa bi imel tudi dovolj javnofinančne fleksibilnosti, da bo obnova hitra in učinkovita. Vir financiranja tega sklada bi moral biti ustanovni kapital SID banke, vsi zaposleni pa bi morali solidarno prispevati štiri enodnevne zaslužke od septembra do decembra. Takšen solidarni prispevek poznamo še iz časov nekdanje Jugoslavije in samo z njim bi zbrali 350 milijonov oziroma 200 milijonov, če se ZPIZ in ZZZS ne bi odrekla prispevkom.
Vlada mora čim prej preusmeriti del kohezijskih evropskih milijonov v obnovo prizadete infrastrukture. Samo s prestrukturiranjem kohezije lahko zagotovimo več sto milijonov evrov za obnovo. Dodaten finančni vir za Sklad obnove so lahko ljudske obveznice, saj je na bankah 26 milijard depozitov, in zagotovo bi se vsaj od 5 do 10 odstotkov tega denarja lahko preselilo v ljudske obveznice.
Denarja je torej dovolj, največji izziv bo, ali ga znamo pametno, racionalno in hitro uporabiti. Potrebni pogoj za učinkovito obnovo so takojšnji interventni ukrepi s spremembo prostorske zakonodaje, ki bo omogočila hitro sanacijo. Nekateri kraji, kot so Železniki, so jo dobro odnesli, ker so kršili zakonodajo in še pravočasno očistili ter popravili struge rek. Skrajno bizarno in skregano s pametjo je, da morajo župani in drugi v lokalnih skupnostih kršiti zakonodajo, če nas želijo zaščititi pred poplavami, ker imamo povsem zbirokratiziran sistem, v katerem so ribe in ptice bolj zaščitene kot ljudje.
