S slovensko aplikacijo drajv do varnejše vožnje
Aplikacija drajv je že večletna rešitev Zavarovalnice Triglav, ki voznika spodbuja k pravilni, varni vožnji. Uporablja jo že približno 100.000 voznikov. Obsega množico podatkov in na podlagi teh so zdaj pripravili vsem dostopen zemljevid, na katerem lahko vidimo, kje se vozi prehitro.
Aplikacijo drajv uporablja že približno 100.000 voznikov.
Z višjo oceno do nižje premije
Aplikacija s tipali zaznava hitrost, premikanje telefona, tudi hitre spremembe, na primer pospeševanje ali zaviranje. Nato uporabnik dobi skupno oceno, in če je visoka, da zavarovalnica zavarovancu v zameno za te podatke nižjo zavarovalno premijo. Kot pravi Boštjan Kop, vodja njenega razvoja v Triglavu, so uporabniki z aplikacijo, ki deluje že od leta 2015, doslej prevozili milijardo in pol kilometrov. Dostopna je sicer vsakomur, uporablja pa jo 15 odstotkov zavarovancev Triglava; ti so za 20 odstotkov manj tvegani od tistih, ki je ne. Z njo vozijo po vsem svetu, večinoma seveda v Sloveniji in neposredni soseščini. Pri nas dejansko ni cestnega odseka, kjer se drajv ne bi uporabljal.
Beleženje prekrškov
Aplikacija je v tem času zabeležila tudi veliko prekrškov. Kot pravi Kop, so iz tega pripravili zemljevid, ki je dostopen na njihovi spletni strani. Tako lahko na primer na širšem območju Ljubljane vidimo, kje se pogosteje vozi prehitro: predvsem so to razcepi na obroču obvoznice. Daleč največ hitrostnih kršitev so zaznali na razcepu Malence, kjer je bilo tudi največ prometnih nesreč, kar je za ustrezne ustanove lahko zanimivo za proučevanje.
Izsek iz Kranja pokaže, da se pogosto prehitro vozi na območju šol in vrtcev, kar vzbuja skrb. Podobno je ob enem od vrtcev v Novem mestu. Tudi na Turjaku je bilo ogromno prekoračitev hitrosti, in to prav tako v neposredni bližini šole in vrtca, kar je prav tako lahko vhodni podatek za strokovnjake o prometni varnosti in odločevalce na državni ravni. Pobudo za rešitev je pozdravil župan Velikih Lašč Matjaž Hočevar, saj pravi, da se občani s pritožbami obračajo na občino, cesta pa je državna.
Prehitra vožnja je še vedno pogosta tudi v bližini šol in vrtcev.
Kot je dejal Boštjan Kop, bodo v nadaljevanju razvoja aplikacije previdni, tekme z google maps ne načrtujejo. Aplikacije ne želijo zasititi, saj hočejo, da je preprosta za uporabo. Morda bodo dali napotke za odseke, ki so rdeče točke. Podatke bodo ažurirali in se še bolj povezali z že obstoječimi partnerji za varnost v prometu.
Podatke bodo ažurirali in se še bolj povezali s partnerji za varnost.
V razpravi je sodeloval tudi psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ki je dejal, da ljudje zelo radi dobimo podatke, ki nam lajšajo življenje, manj pripravljeni pa smo jih dati skupnosti. »Mislimo, da smo zelo svobodni, a podatki s pričujočega zemljevida kažejo, da smo sužnji neke rutine. Če si hočemo lajšati življenje, se moramo odpovedati delu svobode in posredovati podatke skupnosti. Če bi hoteli aplikacijo širiti, bi morali torej nekako sporočiti, da nam ta koristi, da bomo bolj zanesljivo in varno prišli s točke A na točko B,« je povedal Musek Lešnik.
Če si hočemo lajšati življenje, se moramo odpovedati delu svobode in posredovati podatke skupnosti.
Kot je dodal Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan, bi bilo mogoče s temi podatki in metodami umetne inteligence narediti veliko stvari. To se da povezati z vremenom, dogodki, drugimi družbenimi pojavi, nato lahko dobimo še bolj celovito sliko, kaj se v državi v prometu dogaja.
