NA KOŽO

Komentar Dušana Malovrha: Trikrat nič te unič'

Bil je trenutek, ko si človek prav zaželi plahutanja modrih angelov v svoji bližini.
Fotografija: FOTO: Ziviani Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Ziviani Getty Images/istockphoto

Priznam: tisto soboto na aplikaciji nisem preveril, kakšne so razmere na cesti. Malo se mi je mudilo, drugače pa je bil dan tako miren. Zmenjeni smo bili s prijatelji v mestu, po avtocesti oddaljenem uro udobne vožnje. In prav nič ni kazalo, da teh nekaj kilometrov ne bi bilo res udobnih. Vreme je bilo krasno, na valovih »moje« radijske postaje prav tako niso predvajali izrednih obvestil, čeprav – roko na srce – tudi oni niso več tako ažurni kot nekoč.

Pelje me torej citroën v bližave, ko žena tam nekje pri Lukovici navrže: Zgleda, da bomo morali zaviti z avtoceste, piše, da zaradi kontrole prometa ali nekaj takega, nisem dobro videla. Sam nisem videl ničesar, ampak, okej, možno. Saj nisem videl niti napisa na elektronski tabli v smeri Trojan. Ne dovoli prijatelju, da vozi, ko pije, mi je prebrala. Možno, možno, saj je martinovo, sem si mislil. Bomo pa pihali. Saj nismo še nič pili. Račka in vino sta nas šele čakala ...

Zavoj ali dva po ženinem opozorilu že nepregledna kolona. Ni šlo za nadzor prometa, temveč je bila avtocesta zaradi del popolnoma zaprta, promet pa preusmerjen na vzporedno magistralno cesto – a tega bistvenega opozorila nismo mogli prebrati na famozni elektronski tabli (ki sta bili od našega vstopa na avtocesto vsaj dve).

Premikali smo se počasneje kot po polžje in zgledno ustvarili reševalni pas, ampak ne za rešilce, pač pa le zato, da so nas po sredini prehitevali nestrpni kamikaze. Potovalni čas se je podaljšal za dve uri. Pri izhodu na magistralko nas je čakal še prometni kaos iz vseh možnih smeri. Bil je trenutek, ko si človek prav zaželi plahutanja modrih angelov v svoji bližini, policijskih lučk pa kot nalašč od nikoder. No, ko je sopotnica poklicala 113, da bi opozorila na nevarne razmere, ki kar kličejo po ukrepanju organov reda in miru, se ni pa nihče oglasil. Klic so vrnili po nekaj minutah. Strinjali so se, da je bilo tisti dan res grozno kaotično, ravno tedaj, ko smo pogrešali prisotnost policije, pa da so imele patrulje izmeno ...

Brez opozorila, brez nadzora, brez odziva. V takem primeru trikrat nič ni nič, ampak je – uničen dan.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije