Komentar Darinke Pavlič Kamien: Čas za spremembe

Zdi se, da nacionalna zavest o odgovornem odnosu za lastno zdravje strmo raste v vseh družbenih slojih prav s krizo v zdravstvu, ki pada v neznano globino.


Bolj ko nam je zdravniška storitev zaradi skorajšnjega zloma družinske in še katere druge medicine časovno oddaljena in izgubljena v čakalnih vrstah, bolj se zavedamo, da moramo za zdravje najprej poskrbeti sami. Ali je zgolj naključje, da se prav v času, ko novi minister za zdravje intenzivno rešuje stanje in nečloveško obremenjenost družinskih zdravnikov, ki grozijo s kolektivnimi odhodi, več pogovarjamo o tem, kaj vse lahko človek stori sam, da mu ni treba iskati zdravnikove pomoči?

Z evropsko direktivo smo končno ugotovili, da je plastika za enkratno uporabo škodljiva za okolje, za ljudi in živali, in srčno podpiramo podjetja, ki izdelujejo izdelke iz biološko osnovane plastike, na primer iz sladkornega trsa. Prav zdaj, ko je naše zdravstvo na najnižji točki, imamo priložnost prebirati, da ni bolj zdravega, okusnega in sočnega mesa, kot je tisto, ki prihaja od doma vzrejenih živali, ki so se pasle na naših domačih zelenih travnikih.

Če ima še oznako, da gre za »izbrano kakovost Slovenija«, je to najboljše, kar nam zagotavljajo domači ponudniki. Je naključje, da prav te dni lahko zasledimo, da so vipavski kmetje dobro zastavili sajenje sladkega krompirja, ki smo ga doslej lahko dobili le iz uvoza? Zdaj je na voljo že domač, najtežji gomolj je bil težak kar 5 kg. In to še ni vse, iz 50 sadik lubenic jih je na vetru pod Nanosom na koncu zraslo 1400 kg, mnogo slajših kot tiste v trgovini.

Na trg prihajajo novi sadni sokovi, tudi s tistega konca, ki niso le zgolj 100-odstotno naravni in brez konzervansov, ampak imajo tudi 100 odstotkov slovenskih jabolk. Vse več nam je na voljo takšnih, ki imajo še manj sladkorja. Od tega tedna dalje lahko brezskrbno jemo rogljičke in druge, še prejšnji teden hudo nezdrave pregrehe, zdaj z manj transmaščob.

Skavti in taborniki pa sadijo nova drevesa. Smo o spremembah prenehali samo brati in se o njih le pogovarjati? Se končno spreminjamo tudi sami? Čas bi že bil!