SP 2018
Japonska bližje kot Francija
Zlatko Dalić je poslal domov Nikolo Kalinića in vsesplošno mobiliziral preostale v slačilnici.
Odpri galerijo
LJUBLJANA SLOVENIJA 14.10.2011 JERNEJ SUHADOLNIK FOTO: JOZE SUHADOLNIK
Kaj koristnega so povlekli s svetovnega prvenstva selektorji reprezentanc, ki jih ni bilo na mundialu, kaj reprezentance in kaj je razveselilo navijače? Pri nas je znano: polovica naroda je uživala vse do zadnjega dejanja mundiala, ko so začasno »naši« klonili šele proti nepremagljivi ekipi z najboljšimi igralci in najboljšim selektorjem. Didier Deschamps je namreč »numero un«.
Odgovor na prvo vprašanje bo aktualen septembra, ko bo oživela slovenska reprezentanca in sprejela prvi izziv v novoustanovljeni ligi narodov. V resnici bodo pravo fronto v boju za euro 2020 odprli marca 2019, toda liga narodov in tekme z Bolgarijo, Ciprom in Norveško bodo zanimive in nepredvidljive, vsekakor pa izjemno koristne za dvigovanje forme A-selekcije. In, ne nazadnje, tudi prek lige narodov bo Uefa podelila štiri vstopnice za udeležbo na 60-letnici evropskega prvenstva.
Koncept delovanja ekipe Didierja Deschampsa, ki deluje pod dežnikom organizacije z 250 milijoni evrov letnih prihodkov, ni ustrezen za Slovenijo, Deschamps premore ekipo dvajsetih sodelavcev z najrazličnejših področij, med katerimi so osteopat in trije strokovnjaki za nove tehnologije. Bolj zanimive so izkušnje Sloveniji primerljivih reprezentanc, čeprav takih na mundialu ni v izobilju.
V času turnirja je izstopala tehnologija. Ne le zloglasni VAR, tudi tehnološki pripomočki, s katerimi so pomočniki selektorjev spremljali reprezentante na igrišču in ob njem tako načrtno in podrobno, kot bi slednji igrali v resničnostnem šovu Big brother, ne pa na mundialu. Številni selektorji so izpostavljali podatke, pridobljene s pomočjo spremljanja igralcev na treningih in tekmah, opremljenih s sledilnimi napravami. Toda zares najboljši so dobro vedeli, da tehnologija ne more prinesti čudeža, saj je postala sestavni del strokovne priprave na tekmo in njene analize. Uporabljajo jo vsi, torej je nujen del zgodbe o uspehu, ne več odločilnega pomena. Posameznik ima lahko na voljo sto terabajtov podatkov, toda bodisi jih ne zna pravilno uporabiti bodisi se ne zaveda, da mora nekdo še vedno neutrudno teči po igrišču, biti pri tem neizprosen do tekmecev in jim v visoko motiviranem slogu – zabiti gol.
Tega so se najmočneje zavedali Hrvati, ki so izločili gnilo jabolko, še preden je okužilo druge v jati. Kaj danes razmišlja Nikola Kalinić, ki je med prvo tekmo pozabil na to, kdo odloča v jati, ve le sam. Zlatko Dalić ga je poslal domov in vsesplošno mobiliziral preostale v slačilnici. Po njegovem slovesu so Hrvati zaigrali še bolj motivirano in enotno nabrušeno, na podobno fanatičen kolektivni način so igrale tudi nekatere druge reprezentance, ki so opozorile nase zahtevnejše oči – Japonska, Peru, Švedska in Danska.
Le iz tega lahko potegne kaj koristnega slovenska izbrana vrsta, ki še nikdar ni pripravila podviga brez maksimalno borbene igre, kolektivnega pristopa že v slačilnici in igre po načelu vsi za enega, eden za vse.
Odgovor na prvo vprašanje bo aktualen septembra, ko bo oživela slovenska reprezentanca in sprejela prvi izziv v novoustanovljeni ligi narodov. V resnici bodo pravo fronto v boju za euro 2020 odprli marca 2019, toda liga narodov in tekme z Bolgarijo, Ciprom in Norveško bodo zanimive in nepredvidljive, vsekakor pa izjemno koristne za dvigovanje forme A-selekcije. In, ne nazadnje, tudi prek lige narodov bo Uefa podelila štiri vstopnice za udeležbo na 60-letnici evropskega prvenstva.
Koncept delovanja ekipe Didierja Deschampsa, ki deluje pod dežnikom organizacije z 250 milijoni evrov letnih prihodkov, ni ustrezen za Slovenijo, Deschamps premore ekipo dvajsetih sodelavcev z najrazličnejših področij, med katerimi so osteopat in trije strokovnjaki za nove tehnologije. Bolj zanimive so izkušnje Sloveniji primerljivih reprezentanc, čeprav takih na mundialu ni v izobilju.
V času turnirja je izstopala tehnologija. Ne le zloglasni VAR, tudi tehnološki pripomočki, s katerimi so pomočniki selektorjev spremljali reprezentante na igrišču in ob njem tako načrtno in podrobno, kot bi slednji igrali v resničnostnem šovu Big brother, ne pa na mundialu. Številni selektorji so izpostavljali podatke, pridobljene s pomočjo spremljanja igralcev na treningih in tekmah, opremljenih s sledilnimi napravami. Toda zares najboljši so dobro vedeli, da tehnologija ne more prinesti čudeža, saj je postala sestavni del strokovne priprave na tekmo in njene analize. Uporabljajo jo vsi, torej je nujen del zgodbe o uspehu, ne več odločilnega pomena. Posameznik ima lahko na voljo sto terabajtov podatkov, toda bodisi jih ne zna pravilno uporabiti bodisi se ne zaveda, da mora nekdo še vedno neutrudno teči po igrišču, biti pri tem neizprosen do tekmecev in jim v visoko motiviranem slogu – zabiti gol.
Tega so se najmočneje zavedali Hrvati, ki so izločili gnilo jabolko, še preden je okužilo druge v jati. Kaj danes razmišlja Nikola Kalinić, ki je med prvo tekmo pozabil na to, kdo odloča v jati, ve le sam. Zlatko Dalić ga je poslal domov in vsesplošno mobiliziral preostale v slačilnici. Po njegovem slovesu so Hrvati zaigrali še bolj motivirano in enotno nabrušeno, na podobno fanatičen kolektivni način so igrale tudi nekatere druge reprezentance, ki so opozorile nase zahtevnejše oči – Japonska, Peru, Švedska in Danska.
Le iz tega lahko potegne kaj koristnega slovenska izbrana vrsta, ki še nikdar ni pripravila podviga brez maksimalno borbene igre, kolektivnega pristopa že v slačilnici in igre po načelu vsi za enega, eden za vse.
