Čim manj stresa
Živali se stresnim dejavnikom prilagodijo le do neke mere, kaplja čez rob lahko vodi celo v pogin.
Odpri galerijo
Kljub zakonskim omejitvam uporabe pirotehnike, zmanjševanju števila občinskih ognjemetov in podpisovanju peticij o popolni prepovedi v prazničnem času veliko živali trpi. Posebno decembra so mnoge živali pod hudim stresom. FOTO: Guliver/Getty Images
Živali so se podobno kot ljudje sposobne prilagajati spremembam življenjskega okolja in neprimernim dražljajem, a če jih je preveč, se lahko zmanjša odpornost in se pojavijo bolezen, neprimerno vedenje in celo pogin. Ob stresu se namreč v telesu sprožijo kemične reakcije in fiziološki mehanizmi, kar so znanstveniki že dobro raziskali, ki vplivajo na počutje in zdravstveno stanje živali. Kako torej poskrbeti za njihovo čim manj stresno življenje?
Pri vseh eksotičnih živalih, ki živijo v terarijih, moramo poskrbeti za pravo temperaturo, zračno vlago in primerno opremo. Redno preverjamo, ali imajo zunanje zajedavce. Če zbolijo, jih ne pustimo na milost in nemilost bolezni, temveč jih zdravimo. Pomembno je, da jih postopno navadimo na dotike oziroma prijemanje; med dnevno oskrbo jih vzamemo iz terarija in ne delamo hitrih gibov, ampak se prilagodimo njihovemu gibanju. Kača mora imeti dovolj opore (pri njih je stres težko opaziti in se običajno izrazi kot povečana ali zmanjšana aktivnost ter bojkotiranje hrane), pri kuščarjih in ptičjih pajkih pazimo, da nam ne pobegnejo z roke in se pri padcu poškodujejo. Žab se dotikamo le izjemoma in obvezno z vlažnimi rokami. Tako vodne kot kopenske želve čim manj obračamo stran (iz vodoravne drže). Preden si omislimo eksotično ptico, npr. papigo, dobro premislimo, saj so nadvse inteligentne in se zelo navežejo na lastnika. Pomembno je, da se prilagodimo živalski vrsti in tudi značaju živali same. Udomačujemo počasi, z veliko ponovitvami, če pa kljub temu še vedno kaže strah ali agresijo, je bolje, da jo v roke vzamemo le občasno ali sploh ne.
Tako kot pri eksotih se je stresu najbolje izogniti tudi pri drugih živalih, vendar je to včasih nemogoče. Vzemimo za primer decembrsko pokanje. Kljub zakonskim omejitvam uporabe pirotehnike, zmanjševanju števila občinskih ognjemetov in podpisovanju peticij o popolni prepovedi v prazničnem času veliko živali trpi. Lastniki komaj čakajo na januar, da bodo psi spet lahko normalno zaživeli. Srce me boli, ko na družabnih omrežjih prebiram objave o izgubljenih kužkih, ki so zaradi pokanja zbežali in se izgubili. Želim si, da bi denar namesto za petarde in ognjemete raje namenili za živali v stiski.
Živali so različno dovzetne za stres, kar je odvisno od dedne nagnjenosti in izkušenj. Zavržene in zlorabljene zato potrebujejo drugačno podporo kot tiste iz varnega družinskega okolja. Izkušnje kažejo, da ravno prve pogosto postanejo hvaležni in čudoviti življenjski sopotniki. Zanimivo je, da živali dokazano zmanjšujejo vsakodnevni stres pri človeku.
*Mag. Nika Leben je biologinja in članica društva Bioexo
Eksoti
Strokovnjaki si niso enotni, zakaj si papige pulijo perje; včasih se tako odzovejo na menjavo lastnika. Foto: arhiv Bioexo
Kosmatinci
Veliko več je znanega o stresu pri drugih toplokrvnih domačih živalih, zato se rejci in lastniki na različne načine trudijo, da negativne učinke zmanjšajo ali odpravijo. Odgovorni lastniki se že pri posvojitvi ali nakupu pozanimajo, kaj žival spravlja v stres. V veliko pomoč so literatura in strokovnjaki, ki znajo svetovati in odpravljati neželeno vedenje, do katerega pripelje nepravilna vzgoja psov ali mačk. Pri kužkih se izogibajmo dotikov, ki jim ne ustrezajo, preden se približamo tuji živali, pa vedno počakamo na lastnikovo dovoljenje oziroma navodila. Ne smemo je izpostavljati vročini, mrazu, žeji in lakoti, hrupnim ali množičnim dogodkom pa tudi ne osamitvi. Če je le mogoče, mačkam zagotovimo notranji dom in poskrbimo za kastracijo oziroma sterilizacijo, da ne bo neželenih mladičev.Tako kot pri eksotih se je stresu najbolje izogniti tudi pri drugih živalih, vendar je to včasih nemogoče. Vzemimo za primer decembrsko pokanje. Kljub zakonskim omejitvam uporabe pirotehnike, zmanjševanju števila občinskih ognjemetov in podpisovanju peticij o popolni prepovedi v prazničnem času veliko živali trpi. Lastniki komaj čakajo na januar, da bodo psi spet lahko normalno zaživeli. Srce me boli, ko na družabnih omrežjih prebiram objave o izgubljenih kužkih, ki so zaradi pokanja zbežali in se izgubili. Želim si, da bi denar namesto za petarde in ognjemete raje namenili za živali v stiski.
Živali so različno dovzetne za stres, kar je odvisno od dedne nagnjenosti in izkušenj. Zavržene in zlorabljene zato potrebujejo drugačno podporo kot tiste iz varnega družinskega okolja. Izkušnje kažejo, da ravno prve pogosto postanejo hvaležni in čudoviti življenjski sopotniki. Zanimivo je, da živali dokazano zmanjšujejo vsakodnevni stres pri človeku.
*Mag. Nika Leben je biologinja in članica društva Bioexo
Kljub zakonskim omejitvam uporabe pirotehnike, zmanjševanju števila občinskih ognjemetov in podpisovanju peticij o popolni prepovedi v prazničnem času veliko živali trpi.
1
Ob stresu se v njenem telesu sprožijo kemične reakcije in fiziološki mehanizmi, ki vplivajo na počutje in zdravstveno stanje živali.
2
So različno dovzetne za stres, kar je odvisno od dedne nagnjenosti in izkušenj.
3
Eksotično žival na prijemanje navadimo postopno, če jo je kljub temu še vedno strah ali je agresivna, se je raje ne dotikamo več.
1
Ob stresu se v njenem telesu sprožijo kemične reakcije in fiziološki mehanizmi, ki vplivajo na počutje in zdravstveno stanje živali.
2
So različno dovzetne za stres, kar je odvisno od dedne nagnjenosti in izkušenj.
3
Eksotično žival na prijemanje navadimo postopno, če jo je kljub temu še vedno strah ali je agresivna, se je raje ne dotikamo več.
