DUHOVNA MODROST
Samota je koristna
Kdor se dobro počuti v svoji koži, gre brez strahu sam na kosilo. Vsakdo potrebuje čas zase, da si naravna svoj notranji kompas.
Odpri galerijo
Ste šli kdaj sami na dopust ali se tega bojite?
Seveda se nam zdi samota ena izmed najbolj groznih besed v vesolju, saj pomeni odsotnost vsega, česar si v življenju najbolj želimo, torej družbe, prijateljev, zabave, druženja, ljubezni, podpore, povezanosti. Toda to ni najhujše, kar se vam lahko zgodi, ampak čas, ko se izklopite, razdelate svoja negativna čustva, naravnate svoj notranji kompas in se povežete s sabo.
Tako je lahko prav nasprotno – čas, ki ga preživite sami s seboj, v miru, naravi in svojem svetu, lahko nadvse dragocen. V njem se lahko naučite veliko o sebi, prisluhnete intuiciji in se povežete s svojimi angeli in vodniki. Tako lahko te trenutke tudi cenite, saj vam omogočajo pobeg od vsega in vseh.
Samota je tisti prostor in čas, ko ni okrog vas nikogar in ničesar, kdor ali kar bi lahko zmotilo tok vaših notranjih misli, spoznanj, glasu duše. Če nimate vzpostavljene rutine, da si jemljete ta dragoceni osebni čas, ko vas vsi pustijo pri miru in se lahko nemoteno predajate sanjarjenju, premišljevanju in meditiranju, jo vzpostavite. Samota namreč prinaša potreben odmik za urejanje preteklih doživetij in misli, ko lahko pri sebi predelate in ovrednotite vse, kar se vam je čez dan zgodilo. Zato bi morala biti del vaše dnevne dušne higiene.
Večina se mora samote naučiti, zlasti če prihajate iz velike družine in ste biti navajeni biti obdani z ljudmi. Če se je bojimo in se ji izogibamo, jo namreč lahko doživimo kot negativno stanje. Namesto kot stanje, ki nam lahko prinese počitek, velika spoznanja in notranje uvide, jo občutimo kot nadležne in prazne trenutke, ko ni nikogar ob nas. Če se tako počutite, morate sprevideti, da vseeno potrebujete samoto, da se odklopite od vsakdanjega vrveža, naredite premor in zadihate s polnimi pljuči.
Nikar se je ne bojte in nikar ne bežite od nje. Tudi če vas vabijo na vse mogoče konce in kraje, se vedno najprej vprašajte, ali si v resnici želite iti tja. Si želite biti s temi ljudmi? Si morda bolj želite preživeti miren vikend doma in urejati stanovanje, vrt? Naj vas ne bo strah, da prijatelji vaše zavrnitve ne bodo razumeli in vas drugič ne bodo povabili. Če jim boste pojasnili, da ste utrujeni ali si želite nekaj počitka in miru, vas bodo gotovo razumeli. Poleg tega ne mislite, da boste kaj zamudili, če vas enkrat ne bo zraven.
Veliko življenja imate še pred sabo, in če ne boste doživljali pestrega družabnega vrhunca prav ta mesec, ga boste pač prihodnji. Odločitve o tem, kaj potrebujete, naj vedno izhajajo iz vaše duše.
Dejstvo je, da je občasna samota ključ do tega, da ne izgubimo sebe. Takrat namreč lahko počnemo vse, kar nas veseli, ne da bi nas kdo motil, ne da bi nas preganjal čas ali bi mislili na tisoč drugih reči, vse, kar nas sprošča, pomirja in napolni s pozitivnimi občutki. Ne pozabite, da so se velika umetniška dela rodila prav v samoti.
Zunanji in notranji dogodki so povezani med sabo in vplivajo drug na drugega. Če ste zadovoljni s seboj, vas ni strah časa, ko ni nikogar ob vas. Izžarevate samozavest in drugim se zdite prijetna oseba, s katero bi si želeli navezati stik. Če smo pomirjeni v sebi, se bo to odražalo tudi v našem življenju!
Po drugi strani pa tisti, ki se na smrt bojijo osamljenosti, počnejo marsikaj, česar si v resnici ne želijo, da bi bili v središču pozornosti in povabljeni na kakšno zabavo. Ker so nezadovoljni in ne zaupajo vase, iščejo potrditev drugod – zunaj, pri drugih. Dolgoročno to prav gotovo ni ključ ne do sreče ne do pravih prijateljev.
Tako je lahko prav nasprotno – čas, ki ga preživite sami s seboj, v miru, naravi in svojem svetu, lahko nadvse dragocen. V njem se lahko naučite veliko o sebi, prisluhnete intuiciji in se povežete s svojimi angeli in vodniki. Tako lahko te trenutke tudi cenite, saj vam omogočajo pobeg od vsega in vseh.
Samota je tisti prostor in čas, ko ni okrog vas nikogar in ničesar, kdor ali kar bi lahko zmotilo tok vaših notranjih misli, spoznanj, glasu duše. Če nimate vzpostavljene rutine, da si jemljete ta dragoceni osebni čas, ko vas vsi pustijo pri miru in se lahko nemoteno predajate sanjarjenju, premišljevanju in meditiranju, jo vzpostavite. Samota namreč prinaša potreben odmik za urejanje preteklih doživetij in misli, ko lahko pri sebi predelate in ovrednotite vse, kar se vam je čez dan zgodilo. Zato bi morala biti del vaše dnevne dušne higiene.
Večina se mora samote naučiti, zlasti če prihajate iz velike družine in ste biti navajeni biti obdani z ljudmi. Če se je bojimo in se ji izogibamo, jo namreč lahko doživimo kot negativno stanje. Namesto kot stanje, ki nam lahko prinese počitek, velika spoznanja in notranje uvide, jo občutimo kot nadležne in prazne trenutke, ko ni nikogar ob nas. Če se tako počutite, morate sprevideti, da vseeno potrebujete samoto, da se odklopite od vsakdanjega vrveža, naredite premor in zadihate s polnimi pljuči.
Čas zase je osnovi del vsakdanje duhovne rutine. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Nikar se je ne bojte in nikar ne bežite od nje. Tudi če vas vabijo na vse mogoče konce in kraje, se vedno najprej vprašajte, ali si v resnici želite iti tja. Si želite biti s temi ljudmi? Si morda bolj želite preživeti miren vikend doma in urejati stanovanje, vrt? Naj vas ne bo strah, da prijatelji vaše zavrnitve ne bodo razumeli in vas drugič ne bodo povabili. Če jim boste pojasnili, da ste utrujeni ali si želite nekaj počitka in miru, vas bodo gotovo razumeli. Poleg tega ne mislite, da boste kaj zamudili, če vas enkrat ne bo zraven.
Veliko življenja imate še pred sabo, in če ne boste doživljali pestrega družabnega vrhunca prav ta mesec, ga boste pač prihodnji. Odločitve o tem, kaj potrebujete, naj vedno izhajajo iz vaše duše.
Dejstvo je, da je občasna samota ključ do tega, da ne izgubimo sebe. Takrat namreč lahko počnemo vse, kar nas veseli, ne da bi nas kdo motil, ne da bi nas preganjal čas ali bi mislili na tisoč drugih reči, vse, kar nas sprošča, pomirja in napolni s pozitivnimi občutki. Ne pozabite, da so se velika umetniška dela rodila prav v samoti.
Zunanji in notranji dogodki so povezani med sabo in vplivajo drug na drugega. Če ste zadovoljni s seboj, vas ni strah časa, ko ni nikogar ob vas. Izžarevate samozavest in drugim se zdite prijetna oseba, s katero bi si želeli navezati stik. Če smo pomirjeni v sebi, se bo to odražalo tudi v našem življenju!
Po drugi strani pa tisti, ki se na smrt bojijo osamljenosti, počnejo marsikaj, česar si v resnici ne želijo, da bi bili v središču pozornosti in povabljeni na kakšno zabavo. Ker so nezadovoljni in ne zaupajo vase, iščejo potrditev drugod – zunaj, pri drugih. Dolgoročno to prav gotovo ni ključ ne do sreče ne do pravih prijateljev.
