Sladek nadomestek za kavo

Rožiči so precej nenavadni plodovi ali bolje rečeno stroki drevesa, ki ga pri nas ne vidimo več prav pogosto. Je zimzelena rastlina, razširjena predvsem v Sredozemlju, raste pa tudi v Zahodni Afriki, Iranu in na Kanarskih otokih, nam najbližje pa na nekaterih hrvaških otokih. Drevo s široko krošnjo zraste v višino do petnajst metrov. Roditi začne po desetih letih, visoko rodnost pa doseže še pozneje. Ima velike, podolgovate ploščate plodove oziroma stroke, ki spominjajo na velik ploščat fižol, dolgi pa so približno petnajst centimetrov. Uživamo jih lahko tudi presne: zrele žvečimo, saj so prijetnega in sladkega okusa, trda semena izpljunemo. A danes to počno le še redki. Je pa zato precej priljubljena rožičeva moka, ki se uporablja predvsem v pekarstvu in slaščičarstvu. Pomislimo samo na kvašen rogljiček ali potico z rožičevim nadevom, iz rožičeve moke, ki jo zmešamo s pšenično, pa pripravimo imeniten kolač. Če mu dodamo naribano jabolko, bo izjemno sočen in rahel. Zapišimo, da lahko moko precej enostavno naredimo sami, če imamo stroke: dobro jih posušimo, v blenderju pa čim bolj fino zmeljemo.

Nekoč so rožiči veljali za hrano revnih, saj so z njimi nadomeščali prenekatero dražjo in bolj cenjeno živilo, zlasti kakav ter orehova in lešnikova jedrca, zato se jih je prijelo ime čokolada za revne. Danes pa rožiče, predvsem moko in prah, prodajajo v trgovinah z zdravo hrano, saj iz nje lahko pripravimo številne sladke, a zdrave jedi. Rožičeva moka je brez glutena, kar je v današnji kuhinji zelo čislano, zlasti med ljudmi z glutensko intoleranco. Mlete rožiče uporabljamo, kot rečeno, kot moko, iz fino mletih pa lahko pripravimo puding, rožičevo čokolado ali imeniten napitek, podoben kakavu. V naših krajih je prepoznavna rožičeva potica, ponekod pa so z rožičevo moko nadevali tudi štruklje. Ko smo že pri napitkih in kavi, pražena semena se uporabljajo kot kavni nadomestek, ponekod v Sredozemlju pa iz rožičev kuhajo žganje.