Še vedno preveč debelih

Pred dnevi je računsko sodišče izdalo revizijsko poročilo Obvladovanje debelosti otrok, v katerem je predstavilo ugotovitve o smotrnosti poslovanja ministrstva za zdravje, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri obvladovanju debelosti otrok v letih 2015 in 2016. Po mnenju računskega sodišča so vsi spodbujali zdrav življenjski slog otrok in s tem prispevali k bolj zdravemu prehranjevanju otrok in k zagotavljanju povečanega obsega njihove telesne dejavnosti, vendar bi lahko država obvladovanje debelosti otrok še izboljšala, če bi ukrepi in aktivnosti dosegli vse otroke. Računsko sodišče ugotavlja, da je bilo pred 30 leti »predebelih 12,5 odstotka osnovnošolskih otrok, debelih pa 2,35 odstotka. Od leta 1989 do leta 2010 je število predebelih in debelih otrok naraščalo, vendar se je naraščajoči trend po letu 2010 obrnil in se delež prehranjenih in debelih otrok od tedaj vseskozi zmanjšuje.«

Izpostavljajo še, da predpisani obseg telesne vzgoje osnovnošolcev »ne dosega obsega najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko, kot ga na primer priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Vendar se šole lahko vključujejo v dodatne projekte in programe, ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok.«

Kaj pravi stroka?

Od obdobja, ki ga je računsko sodišče vzelo pod drobnogled, sta minili skoraj dve leti, in v tem času se je na področju obvladovanja debelosti otrok marsikaj premaknilo še na bolje. Dr. Matej Gregorič, vodja skupine za prehrano na Centru za proučevanje in razvoj zdravja, ki deluje v okviru NIJZ, je povedal, da so z revizijo zadovoljni, saj kaže, da dozdajšnji ukrepi delujejo. »Priporočila nam bodo v pomoč pri snovanju novih programov in ukrepov ali izboljšanju obstoječih, ki jih izvajamo skladno s cilji Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Posebno skrb bomo namenil ranljivim skupinam, kar otroci nedvomno so, ter zmanjševanju neenakosti v zdravju, ki se vse bolj kažejo tudi v debelosti in drugih zdravstvenih izidih. Možnosti za še boljše sodelovanje šolstva, kmetijstva, zdravstva in sociale je veliko. Predvsem bomo zagovarjali vseživljenjski pristop ter dostopnost programov in ukrepov za vse.«


Zavedati se moramo, poudarja Gregorič, da je obvladovanje debelosti otrok večplastni izziv, ki zahteva bolj kompleksne pristope, ki ne vključujejo samo zdravstva in šolstva. »Poleg tega je treba vedeti, da se učinki ukrepov tako na področju prehrane kot telesne dejavnosti odražajo v daljšem časovnem obdobju, torej tudi več let po njihovi uvedbi.« Slovenija je ena redkih držav, ki ji je uspelo po letu 2010 zajeziti trend naraščanja debelosti otrok in ga celo obrniti v nasprotno smer. »Vendar se ne smemo prehitro zadovoljiti. Še vedno ima po podatkih iz leta 2016/17 prekomerno telesno maso 18,4 odstotka fantov in 16,4 odstotka deklet, debelih pa je 5,7 odstotka fantov in 4,6 odstotka deklet.«