NA ZDRAVJE

Pri sepsi je vsaka ura pomembna

Sepsa je skrajni odgovor telesa na infekcijo; če je ne zdravimo, hitro pripelje do poškodbe tkiv, odpovedi organov in smrti.
Fotografija: Lahko jo povzročijo virusi, bakterije ali glivice.
FOTO: Prot Tachapanit/Getty Images
Odpri galerijo
Lahko jo povzročijo virusi, bakterije ali glivice. FOTO: Prot Tachapanit/Getty Images

Sepsa se zgodi, ko lokalna infekcija, ki jo ima bolnik že od prej, sproži verižno reakcijo v telesu. Lokalna bolezen se zaplete, pride do sepse. Ta ima različne stopnje – sepsa, huda sepsa, septični šok –, prav vsaka pa zahteva intenzivno zdravljenje. V zadnjih letih se je pojavnost sepse podvojila, tudi zaradi staranja prebivalstva, vse več je tudi kroničnih bolnikov.

Sepsa je posledica prvotne infekcije, ki se zaplete. FOTO: Dr_microbe/Getty Images
Sepsa je posledica prvotne infekcije, ki se zaplete. FOTO: Dr_microbe/Getty Images

Huda sepsa se v Sloveniji pojavi pri od 100 do 150 odraslih na 100.000 prebivalcev. Smrtnost zaradi sepse se giblje med 25 in 60 odstotki, vsako leto na svetu zboli od 47 do 50 milijonov ljudi, od tega jih 11 milijonov umre. Smrtnost je višja kot pri srčni kapi.

Največkrat krive bakterije

Sepsa sama po sebi ni nalezljiva, nalezljiva pa je prvotna infekcija, ki jo je povzročila. Gre za dokaj pogosto bolezen, saj se lahko vsaka okužba, ki je, kot rečeno, sicer lokalna, denimo okužba sečil, zaplete in pride do sepse. Ta se zgodi, kadar se mikrobi prebijejo v naše telo in povzročijo infekcijo, ta pa ostane nezdravljena. Najpogosteje sepso povzročajo bakterijske infekcije, na primer črevesne, vendar pa jo lahko povzročijo tudi virusne in glivične okužbe. Večina bolnikov, pri katerih se razvije, ima vsaj eno osnovno bolezensko stanje, na primer sladkorno bolezen, kronično pljučno bolezen ali oslabljen imunski sistem.

Čim prej k zdravniku

Več tveganja za razvoj sepse imajo poleg ljudi z osnovnimi bolezenskimi stanji starejši od 65 let. Razvije se pri ljudeh, ki so pred kratkim preboleli težko bolezen ali pa so bili hospitalizirani, in pogosteje pri tistih, ki so jo že preboleli. K sepsi so nagnjeni tudi otroci, mlajši od enega leta.

Dojenčki do enega leta so poleg starejših od 60 let in kroničnih bolnikov tvegana skupina. FOTO: Da4554/Getty Images
Dojenčki do enega leta so poleg starejših od 60 let in kroničnih bolnikov tvegana skupina. FOTO: Da4554/Getty Images

Stanje se kaže kot povečan srčni utrip, vročina, tresavica ali mrzlica, zmedenost in dezorientacija, zasoplost, izjemna bolečina ali nelagodje, vlažna ali prepotena koža. Nujno je, da vas čim prej pregleda zdravnik, saj je čas pri sepsi bistvenega pomena. Ob pravočasni prepoznavi večina bolnikov preživi. Pomembna je vsaka ura, zato ne gre odlašati z obiskom pri zdravniku oziroma urgence, odlašanje slabša prognozo in viša smrtnost.

Zdravljenje praviloma poteka v bolnišnici, in sicer z antibiotikom in drugo podporno terapijo. Je mogoče sepso preprečiti? Da, z zdravim načinom življenja, s katerim preprečujemo razvoj kroničnih bolezni in posledično tudi sepse. Mednarodni dan sepse je 13. september, njegov glavni namen je ozaveščanje, bolezen je namreč v javnosti še vedno premalo znana.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije