Pozor, teh živil ne jejte surovih!
S kuhanjem določena živila res izgubijo dobršen del hranil, a na drugi strani so takšna, ki s termično obdelavo telesu zagotavljajo več koristnih snovi.
So tudi živila, ki so surova strupena ali pretirano obremenijo prebavila. Poglejte seznam takšnih, ki jih je iz različnih razlogov bolje kuhati, kot jesti surova. Našteva jih portal Eat this not that.
Krompir
Eno najbolj priljubljenih in razširjenih živil: krompir je dober kuhan, pečen, ocvrt, a nikoli ne sme biti surov. Takšen namreč vsebuje strupene snovi glikoalkaloide. To so naravno prisotni strupi v nekaterih rastlinah.
Razhudniki, kamor sodi krompir, na splošno vsebujejo različne količine glikoalkaloidov.
Pri krompirju so ti v listih, steblih, kalčkih in semenih, če je krompir dolgo na svetlobi in gomolj pozeleni, tudi v njem. Omenjene snovi povzročajo krče, bruhanje, glavobole in celo smrt.
Po ocenah je smrtna doza od tri od šest miligramov na kilogram telesne mase. Zato mora biti krompir dobro kuhan ali pečen, pri pripravi gomoljev pa je treba obrezati morebitne zelene dele.
Listi rabarbare
V listih rabarbare je oksalna kislina. Ta v prevelikih odmerkih viša tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.
Res je, da bi za to morali pojesti več kot pet kilogramov surovih listov te rastline, pri ljudeh, ki že imajo težave z ledvicami, pa lahko dodatne zaplete povzročijo že v manjših količinah.
Gobe
Večina surovih gob je zaradi čvrstih celičnih sten neprebavljivih.
Prav tako se med kuhanjem, pečenjem ali praženjem sprostijo v njih prisotne hranljive snovi, ki jih tako telo lažje izkoristi.
Limski fižol
Fižol, katerega surova semena vsebujejo snov, imenovana linmarin, ki se ob stiku s prebavnimi encimi in bakterijami v črevesju razgradi v vodikov cianid.
Dovolj je že deset do 20 minut kuhanja, da se potencialno strupena snov v zrnih razgradi.
Tudi surova zrna drugih vrst fižola niso primerna za uživanje. Ne samo zato, ker je takšna praktično nemogoče jesti, temveč tudi iz drugih razlogov. Rdeči fižol denimo vsebuje snov lectin, ki povzroča resne prebavne težave.
Jajca
Ta niso presenečenje. Jajca, če niso res sveža, je treba pred uživanjem vedno toplotno obdelati, sicer se znatno poviša tveganje za zastrupitev z nevarno bakterijo salmonelo.
Malancani
Tako kot krompir sodijo med razhudnike, v njih je glikoalkaloid solanin, zato je jajčevce pred uživanjem bolje skuhati ali speči.
Še en razlog za to: raziskave so pokazale, da imajo toplotno obdelani jajčevci, začinjeni z olivnim oljem, več antioksidantov kot surovi.
Koščice in peške sadja
Jabolka, češnje, višnje, marelice, breskve v svojih semenih skrivajo nevarno spojino. To je cianovodik oziroma tekoča oblika tega, imenovana cianovodikova kislina, ki je tudi v grenkih mandljih.
Že samo ime ne obeta nič dobrega, v resnici gre za strupeno snov, s katero res ni dobro pretiravati.
Jagode bezga
Bezeg sodi med darove narave, ki pomagajo pri premagovanju gripe, prehlada, a njegove surove jagode, čeprav zrele, so strupene, zato jih je pred uživanjem treba skuhati.
Uživanje surovih povzroča slabost, bruhanje in drisko.
Mleko
Mleko naj bo pred uživanjem toplotno obdelano.
S pasterizacijo ali verjetjem na štedilniku se namreč uničijo v njem prisotne bakterije, ki so lahko vzrok za zastrupitev.
Meso
Previdno pri pripravi mesnih jedi. Meso piščanca, svinjine govedine, tudi rib, kadar ni dovolj kuhano, pečeno ali ocvrto, lahko povzroči zastrupitev s hrano.
Pri pripravi mesa je treba upoštevati priporočila, ki govorijo, da se mora mleto meso segreti vsaj na 70 stopinj Celzija, jagnjetina na 65, govedina na 75 stopinj Celzija, enako velja za svinjino. Perutnina naj se med pripravo segreje na najmanj 75 stopinj Celzija in ribe vsaj na 65 stopinj Celzija.
Moka
Mama se ni zaradi lepšega jezila, ko ste ji med peko piškotov kradli surovo testo.
Surova moka in ob tem še jajca namreč lahko vodijo v zastrupitev s hrano.
Stročji fižol
Sicer ni strupen, lahko pa vsebuje snov lectin, ki v določenih primerih povzroča prebavne težave.
Poleg tega je kuhan veliko boljši in lažje prebavljiv, od surovega.
Brokoli
Brokoli je užiten tudi surov, a sodi med zelenjavo, ki s toplotno obdelavo poveča hranljivo vrednost. Poleg tega je kuhan, najbolje na pari, lažje prebavljiv od surovega.
Enako velja za cvetačo, ki jo je najbolje pripravljati na žaru ali v pečici, saj tako ohrani največ hranljivih snovi.
Šparglji
Tudi šparglji niso strupeni surovi, je pa res, da se s kuhanjem izboljša njihova tekstura in je kuhan lažje jesti.
Še en razlog ta toplotno obdelavo: z njo se poviša količina v njih prisotnih antioksidantov.
Brstični ohrovt in druge zelnice
Dobre so surove, v solati ali v sendvičih, a za brstični ohrovt velja, da s kuhanjem izgubi grenkobo in telesu dovaja več snovi, ki imajo močno protirakavo delovanje.
Kaj pa ostale zelnice?
Kadar so toplotno obdelane, so lažje prebavljive in v manjši meri povzročajo prebavne težave, kot so napenjanje in vetrovi.
Kuhan ohrovt je boljši zlasti za osebe, ki imajo težave s ščitnico, saj surov zavira absorpcijo joda, kuhano zelje pa omogoča telesu lažjo absorpcijo vitamina K, magnezija in folne kisline, kot surovo.
Špinača
Kuhana ali surova zagotavlja veliko vitaminov in mineralov, a telo železo in kalcij lažje absorbira iz kuhane
Bučke
Hranljiva vrednost bučk se s kuhanjem ali pečenjem poveča.
Pomembno je še opozorilo, da jih ni dobro lupiti, saj je v olupku veliko hranljivih snovi.
Paradižnik
Paradižnik je okusen kuhan ali surov, vendar drži, da se s toplotno obdelavo poviša v njem prisotna količina antioksidanta likopena, ki varuje pred nekaterimi oblikami raka.
Telo namreč lažje izkoristi likopen iz kuhanih ali pečenih plodov.
Indijski oreščki
Praktično ni mogoče, da bi na trgovskih policah našli surove indijske oreščke. Te obdaja zelo trda lupina, ki jo je treba odstraniti s prekuhavanjem, saj vsebuje strupeno snov urušiol, ki lahko povzroča močne alergijske reakcije na koži.
Čeprav je na nekaterih indijskih oreščkih morda navedeno, da so surovi, to dejansko pomeni le, da niso praženi, temveč so vsaj na kratko blanširani, kajti med toplotno obdelavo se omenjena strupena snov iz njih izloči.
