Spremembe vremena so lahko nevarne za zdravje človeka
Pravega poletja še dva meseca ne bo, temperature v teh dnevih pa so povsem poletne: Agencija RS za okolje je v nedeljo na merilni postaji v Osilnici izmerila 30 stopinj Celzija in sporočila, da je to najzgodnejša tridesetica v zgodovini merjenja v Sloveniji. Večina se je razveselila višjih temperatur in sončnih žarkov, toda dvig temperatur lahko resno ogrozi naše zdravje, saj so lahko nagle vremenske spremembe, zlasti takšne, ki prinašajo sonce in višje temperature, nevarne za naše srce in ožilje. In to ne le za (srčne) bolnike, temveč tudi za sicer zdrave ljudi.
Zdrav človek se na nagle temperaturne spremembe privadi po približno dveh dneh, kronični bolniki potrebujejo tudi do pet dni.
Nenadne spremembe temperature, vlažnosti in zračnega tlaka povzročajo precej stresa v telesu, sproščajo se hormoni, ki regulirajo hitrost metabolizma, pretok krvi po žilah, aktivnost imunskega sistema in praktično skoraj vsako funkcijo v našem organizmu, pravijo zdravniki in še, da je prav to vzrok za zaspanost in brezvoljnost pri nekaterih, pri drugih se lahko pojavljajo glavoboli, bolečine v sklepih, možne so tudi respiratorne okužbe in alergije, vrtoglavica in omotica, pogoste so tudi spremembe razpoloženja in razdražljivost.
Spremljajmo počutje
Nekatere skupine ljudi bi morale biti še posebno pozorne, poudarjajo zdravniki, zlasti starejši in kronični bolniki, predvsem tisti posamezniki, ki bolehajo za srčno-žilnimi boleznimi, pri katerih obstaja zaradi naglega dviga temperature visoko tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt. Ko zunaj temperatura zraste, se žile razširijo, ko se zniža, se zožijo, kar vodi v skok krvnega tlaka.
Po ocenah se zdrav človek na nagle temperaturne spremembe privadi po približno dveh dneh, kronični bolniki potrebujejo tudi do pet dni. In komaj se dobro navadimo, temperature spet padejo. Mimogrede: tako bolni kot zdravi veliko bolje prenesejo ohladitev kot otoplitev.
Kako se zaščititi pred negativnimi vplivi takih nenadnih temperaturnih sprememb? Potrebni so ustrezna hidracija, raznolika prehrana, dovolj spanja, čim manj stresa in ustrezna telesna aktivnost. Zdravi naj bodo še naprej vsak dan aktivni, se pa je treba izogibati ekstremnim naporom ne glede na starost. Ne lotevamo se del, ki lahko počakajo, denimo okopavanja vrta. Pomembno je, da spremljamo svoje počutje in se po potrebi posvetujemo z zdravnikom, zlasti naj tako ravnajo kronični bolniki in redno jemljejo zdravila.
