Kako do zdravega črevesja?
Kaj vse ste danes pojedli? Če le veliko sadja in zelenjave, izdelkov iz polnozrnate moke in ste popili veliko vode, ste svojemu telesu naredili nekaj dobrega. Pa ne samo zato, ker s tem niste negativno vplivali na telesno težo in raven holesterola v krvi, ampak tudi, ker črevesju niste povzročili dodatnih šokov.
V črevesju je namreč polno živčnih celic oziroma jih je tako veliko, da mu, kot je za hrvaški Jutarnji list razložil Andrija Karačić, specializant abdominalne kirurgije v eni od zagrebških bolnišnic in ustanovitelj prvega hrvaškega centra za črevesni mikrobiom, rečejo tudi drugi možgani. Črevesje o vsem, kar čuti, pa naj gre za presladko kavo ali zastrupljeno hrano, sporoča možganom, ti pa se na to seveda odzovejo. Karačić denimo svetuje, kako s svojimi življenjskimi navadami vplivati na črevesni mikrobiom, da bo na koncu zadovoljno tako črevesje kot možgani.
Zelena solata, ki jo postrežete ob kosilu, je super, a jo raje zamenjajte s prilogo iz vložene zelenjave, kot so kislo zelje, repa ter kimči, torej naravno kisano oziroma fermentirano zelenjavo. Tovrstno hrano priporoča kar trikrat na dan, za zajtrk, kosilo in večerjo; fermentirana zelenjava vsebuje dobre bakterije, za katere je, pravi Karačić, znanstveno dokazano, da lahko s pomočjo posebnih kemičnih signalov možganom sporočajo, da je v črevesju vse v redu.
Kefir namesto alkohola
Na črevesje zelo slabo vpliva alkohol, saj ta deluje kot razkužilo – ubija črevesne bakterije. Če se že hočete sprostiti, kar je pogosto glavni razlog, da posežete po alkoholnih pijačah, raje spijte kozarec domačega kefirja. Za dolgoročno obrambo pred stresom so najboljše probiotične bakterije. Pomembno je, da črevesju zagotovite raznovrstno prehrano, in če se odločite, da boste nekatere jedi oziroma živila črtali z jedilnika, jih nadomestite z drugimi. Ključ do dobre komunikacije kemičnih signalov med črevesjem in možgani je raznolikost črevesnih bakterij.
Predstavljajte si, kako urejeno črevesje bi imeli, če bi vanj vložili toliko energije kot denimo v nego kože.
Znano je, da antibiotiki zelo slabo vplivajo na črevesno mikrobioto, saj lahko pobijejo tako dobre kot slabe bakterije. Nikar jih ne jemljite na lastno pest, njihova dolgotrajna uporaba je, kot kažejo izsledki študij, povezana s povečanim tveganja za razvoj anksioznosti in depresije ter zmanjšanjem kognitivnih funkcij, denimo koncentracije in spomina.
Za črevesje je treba tako kot za druge dele telesa ves čas skrbeti, pravi strokovnjak in poudarja, da njegovega delovanja ne jemljite za samoumevno. Samo predstavljajte si, kako urejeno bi imeli črevesje, če bi vanj vložili toliko energije kot denimo v negovanje kože, grajenje mišic za lepšo postavo in nakup prehranskih dopolnil.
