Fizioterapevtov občutno premalo

Fizioterapija je sestavni del zdravstvene oskrbe na vseh področjih zdravstvenega varstva, kot so promocija in varovanje zdravja, preventiva, zdravljenje, habilitacija in rehabilitacija ter upošteva telesne, psihološke, čustvene in socialne dejavnike. »Obsega interakcijo med fizioterapevtom in pacientom oziroma uporabnikom, vključno z njegovo družino, oskrbovalci in drugimi pomembnimi zdravstvenimi strokovnjaki ter lokalnimi skupnostmi,« pravi doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS), in dodaja, da prav fizioterapija pri vseh poškodbah bistveno pripomore k skrajšanju časa okrevanja in k boljši rehabilitaciji, kar je zelo pomembno za preprečevanje ponovne, iste poškodbe. »Pomembno je, da oseba s poškodbo čim prej obišče fizioterapevta, saj je zgodnja faza najpomembnejša. V nasprotnem primeru lahko hitro preraste v kronično stanje, ki pa zahteva dolgotrajnejšo rehabilitacijo.«

Posamezna fizioterapevtska obravnava povprečno traja eno uro, odvisno od poškodbe in njenega stanja, tudi stanja pacienta. Fizioterapevt poleg ocene stanja v eni obravnavi po svoji presoji uporablja različne metode in tehnike s ciljem pospešiti celjenje tkiva, zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost, mišično moč, propriocepcijo, ravnotežje ...

Tehnike in postopki

»Obstajajo najrazličnejše metode in tehnike na primer manualne terapije za obdelavo mehkotkivnih struktur pri športnikih z mišično-skeletnimi poškodbami in seveda pri številnih drugih, metode in tehnike nevrofizioterapije pri nevroloških pacientih, metode in tehnike kinezioterapije za obnovo, razvoj, ohranjanje in izboljšanje različnih telesnih funkcij, kot so aerobne zmogljivosti, gibljivost, ravnotežje in številne druge,« pove Kovačič. Dodaja, da mora vsaka obravnava vključevati uporabo dokazano učinkovitih fizioterapevtskih postopkov, denimo kinezioterapije pri pacientih z bolečino v hrbtu v kombinaciji s podpornimi postopki, ki so lahko protibolečinske elektrostimulacije, hidroterapije, terapije z ultrazvokom, laserjem in druge. Postopki so večinoma neinvazivni, varni in neboleči, predvsem pa učinkoviti, poudarja docent Kovačič in izpostavi, da so pomemben del tudi svetovanje pacientu za izvajanje vaj in nalog v domačem okolju, prilagoditev tega ter učenje pravilne drže in gibanja.

Čakalne vrste

Čeprav tudi drugi profili uporabljajo gibanje za preprečevanje poškodb in nekatere manualne tehnike za odpravljanje bolečin in težav, pa Kovačič poudarja, da so za zdravljenje, habilitacijo in rehabilitacijo primerni zagotovo samo fizioterapevti. »Fizioterapevti smo zdravstveni delavci, ki smo ustrezno izobraženi in usposobljeni za obravnavo ljudi v vseh življenjskih obdobjih in zdravstvenih stanjih.«

Ker pri nas fizioterapevtov močno primanjkuje, so tudi čakalne vrste na obravnavo precej dolge. »Na osnovi zadnjih znanih podatkov primerjave z državami Evropske unije za leto 2016, s katerimi razpolagamo v ZFS, ugotavljamo, da je bilo delujočih fizioterapevtov v Sloveniji 61,5 na 100.000 prebivalcev, kar je bilo skoraj pol manj v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije.« Tako je, pravi doc. dr. Tine Kovačič, število čakajočih na obravnavo na primarni ravni pri nas že leta 2018 preseglo 40.000, povprečna čakalna doba pa je prav tako na primarni ravni lani presegla 140 dni. »Potreb po fizioterapevtski obravnavi zaradi kadrovske podhranjenosti ne pokrivamo niti na sekundarni in terciarni bolnišnični ravni, terciarni rehabilitacijski ravni, v socialno-varstvenih zavodih, naravnih zdraviliščih, zavodih za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, centrih za usposabljanje, delo in varstvo in varstveno-delovnih centrih,« sklene sogovornik. Marija Mica Kotnik