Presenečeni boste, ko boste slišali, koliko ur je imel včasih dan na Zemlji

Po izsledkih mednarodne geološke raziskave, objavljene v strokovni reviji Nature Geoscience, je zemeljski dan pred milijardo let trajal 19 ur, in ne 24 kot danes. Kakor so ugotovili po vzorcih skal na jugozahodu Kitajske, je bil razlog v tem, ker je bila tedaj Luna bliže Zemlji.

Dnevi so se postopoma daljšali, ko se je Luna premikala v višjo orbito okoli Zemlje in izkoriščala rotacijsko energijo našega planeta. Študija je tudi ugotovila, da se dolžina dneva skozi Zemljino štiri in pol milijarde let dolgo zgodovino ni spreminjala enakomerno. Raziskovalci so dognali, da je 19-urni dan trajal celo milijardo let, in to v obdobju srednjega proterozoika, ki se je začel pred poltretjo milijardo let in se končal pred približno 541 milijoni let.

Raziskava podprla dolgoletno teorijo

Znanstveniki pod vodstvom Rossa Mitchella s Kitajske akademije znanosti so proučevali vzorce starodavnih skal, med katerimi je bila tudi 600 milijonov let stara stena v provinci Guizhou, da bi ugotovili, kako dolgo je v pradavnini trajal dan. Pri tem so uporabili koncept Milankovićevih ciklov, imenovan po srbskem znanstveniku Milutinu Milankoviću, ki je proučeval ciklične spremembe v podnebju Zemlje, ki so jih povzročale variacije v orbiti okoli Sonca. Ti cikli vplivajo na količino sončne energije, ki jo sprejema Zemlja, zabeleženi pa so v sedimentih skal, občutljivih za podnebne spremembe. Z analizo sedimentnih ciklov so znanstveniki lahko precej natančno izračunali število ur v prazgodovinskem dnevu.

Raziskava je podprla dolgoletno teorijo, ki govori o tem, da je Sonce lahko vplivalo na gravitacijske sile med Zemljo in Luno. Mitchell je ta učinek primerjal s pojavom bibavice v morjih in oceanih, na katero vpliva Zemljin naravni satelit. Medtem ko lunarna plima upočasnjuje rotacijo Zemlje, jo solarna plima potiska v nasprotno smer. Raziskovalci so predpostavili, da se je solarna plima pred milijardo do dvema milijardama let uravnotežila z lunarno, kar se je poznalo pri upočasnitvi trajanja dneva. Ugotovili so, da upočasnitev dolžine dneva sovpada z obdobjem Zemljine zgodovine, ki mu geologi pravijo tudi »dolgočasna milijarda«, ki se je zgodilo pred med 1,8 milijarde let in 800 milijoni let.

V tem času je bila zaradi krajšega dneva upočasnjena biološka evolucija na planetu zaradi manjše količine kisika v ozračju. Kisik se v atmosferi nabira predvsem zaradi fotosinteze, upočasnitev dolžine dneva pa je starodavnim fotosintetskim mikrobom, imenovanim cianobakterije, omogočila, da so bili produktivni še nekaj dodatnih ur na dan, kar je sčasoma vodilo do povečanja ravni kisika.