Srce parajoče zgodbe: na verigi, brez vode, brez hrane, zraven bruhanje

LJUBLJANA – Si predstavljate, da bi morali živeti omejeni na samo nekaj kvadratnih metrov, da bi bili izpostavljeni vsem vremenskim razmeram, od najhujše vročine do mraza, ki reže do kosti? Da bi vam dali svežo vodo v najboljšem primeru nekajkrat na teden, za hrano pa bi vam dali pomije ali pa celo tega ne? Na osebno higieno lahko kar pozabite …
 
Veliko takšnim zgodb bi lahko povedale domače živali, če bi lahko govorile. Zapuščene muce ali pa stlačene v vrečko in vržene v deročo vodo, zanemarjeni psi na verigah … Take zgodbe so prepogosto dogajajo tudi v Sloveniji, čeprav se imamo Slovenci za velike ljubitelje živali.
 
Društva, ki želijo pomagati živalim, so pri svojem delovanju precej omejena, če lastniki zanemarjenih živali ne želijo sodelovati z njimi. Društva nimajo pooblastil za kar koli, zato lahko samo opozarjajo in pomagamo, če so lastniki kooperativni. »Psa lahko prevzamemo samo, če se lastnik s tem strinja, sicer ne. Veterinarska inšpekcija ima vsa pooblastila, a iz prakse vemo, da se pogosto ne odzovejo na prijavo, in tudi če se, ne naredijo nič, da se stanje za psa izboljša. Žal uradni organi ne delajo svojega dela,« nam je potožila članica enega izmed društev.

Ko so odšli, so ga pustili

Nekaj zgodb pasjih kosmatincev, za katere so prejeli prijave v društvu AniMa (nelektorirano):

»Kuža naj bi bil privezan nekje za nekim objektom, brez vode, brez sence, zavetja in še hiška naj bi bila neprimerna. Kuža leži na kamenju, ki je pred hiško.«
 
»Pes cel dan na soncu na asfaltu, hranijo mu pomije.«
 
»Pes Taček na kratki ketni, tako da prav v hiško ni mogel. Voda skoraj vrela v posodi.«
 
»Kuža na kratki verigi, okrog njega sama nesnaga in ropotija, vode velikokrat nima, hrano dobiva občasno. Zavetja in sence nima. Lastnik večinoma časa zdoma.«
 
»Manjši kuža na ketni, nekje za štalo, ves prestrašen, ob njem kup kosti in ostanki bruhanja.«

»Na prikolici privezan manjši kuža. Veriga je dolga približno dva metra. Lastniki, so se odselili in s seboj vzeli dva psa, tega pa pustili.«
 
»Zanemarjen pes, nad katerim bi se naj lastnik fizično izživljal. Hranijo ga sosedje.«
 
»Pes je bival v nemogočih razmerah - sam v boksu, kateri je bil poln iztrebkov in nesnage. Brez hrane, brez vode. Aktivist se je odločil za takojšen odvzem, ob katerem je poklical tudi inšpekcijo. Inšpektor je prav tako prepovedal nadaljnjo posedovanje kakršnih koli živali.«
 
V večini zgoraj naštetih primerov so lastniki po posredovanju društva psom izboljšali življenjske razmere ali pa so jim našli druge domove. Skoraj vsem zgodbam pa je skupno to, da so psi po cele dneve privezani na verigo, ki omejuje njihovo gibanje. Na še druge negativne posledice verig opozarjajo v društvu AniMa s peticijo, s katero želijo doseči prepoved uporabe pasjih verig.

Popolnoma ranljivi, zabodeni, mučeni, zastrupljeni ...

»Psi na verigah so pogosto prikrajšani za ustrezno hrano, vodo in veterinarsko oskrbo, njihove čustvene potrebe pa se popolnoma zanemarjene. Večina psov na verigah nima urejenega ustreznega zavetišča. Mnogo psov, ki živijo priklenjeni na verige, zamrzne v zimskih dneh ali umre zaradi vročinskega udara oz. srčnega zastoja v poletnih mesecih. Psi, ki živijo priklenjeni na verigah, so popolnoma izpostavljeni drugim živalim in krutim ljudem, saj se ne morejo umakniti. Številni priklenjeni psi pa so ukradeni, ustreljeni, zabodeni, mučeni ali zastrupljeni od krutih mimoidočih ali sosedov, ki jih moti njihovo lajanje. Ni bolj krutega kaznovanja teh družabnih živali, kot je priklenitev na verigo,« med drugim sporočajo v peticiji.