Slovenski kruh z mislijo na prihodnost
55 kilogramov – toliko kruha na leto porabi en prebivalec Slovenije, to živilo pa je na drugem mestu, takoj za krompirjem. S tem podatkom so med drugim postregli včeraj, ko so predstavnikom sedme sile predstavili slovenski kruh, plod sodelovanja Argete, Mercatorja in Pekarne Grosuplje. Ta kruh, je pojasnil Tomislav Kramarić, generalni direktor predsednik poslovodstva Mercatorja, so začeli v njihovih trgovinah prodajati pred nekaj dnevi, v kratkem času pa je požel veliko zanimanje kupcev.
Štiri vrste moke
Zakaj je novi kruh, ki so mu nadeli pridevnik slovenski, tako poseben? Ker je narejen zgolj iz žit, ki so zrasla na slovenskih poljih. V moko so jih zmleli v slovenskih mlinih, iz nje pa so kruh spekli v Pekarni Grosuplje. Ob tem je Boris Viktorovski, izvršni direktor podjetja Don Don, poudaril, da je marketinško-razvojna ekipa pekarne pri snovanju kruha tesno sodelovala z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem, ki ugotavlja, da v Sloveniji prevladujejo štiri vrste kruha: za sredozemski del je značilen koruzni, za alpski rženi in ajdov, za panonski pšenični, v osrednjem delu pa se v kruh vmešajo prosena moka in druge krušne mešanice. Tako novi slovenski kruh, ki ga že prodajajo v Mercatorjevih prodajalnah po Sloveniji, združuje štiri vrste sveže moke, ki se opira na tradicijo: pšenično, koruzno, proseno in rženo.
37 ton kruha in pekovskih izdelkov dnevno proda najboljši sosed.
Kot je dodal Enzo Smrekar, podpredsednik Atlantic Grupe za delikatesne namaze, Donat in internacionalizacijo, pa so hkrati z zgodbo o slovenskem kruhu naredili tudi korak za zaščito lokalnih, slovenskih rastlinskih semen. Z mislijo na prihodnost so se povezali s kmetijskim inštitutom in podprli Slovensko gensko rastlinsko banko, da bi najdragocenejša lokalna slovenska rastlinska semena shranili v svetovno semensko banko – pod okriljem Norveške je globoko v arktičnem krogu shranjen že več kot milijon rastlinskih semen z vsega sveta.
V vsaki drugi košarici
Sicer pa to ni prvi primer sodelovanja med večjimi slovenskimi prehrambnimi podjetji: že med obdobjem karanten sta Argeta in Mercator zasnovala namaz iz posoške postrvi. V prihodnosti, je še dodal podpredsednik Atlantic Grupe, nameravajo podoben kruh predstaviti na preostalih tržiščih, na katerih so prisotni Argetini namazi: v Bosni in Hercegovini, Srbiji, tudi na Hrvaškem in morda še kje.
Še nekaj besed o tem, kako visoko je to osnovno živilo na slovenskih nakupovalnih seznamih: v Mercatorjevih prodajalnah vsak dan prodajo 37 ton kruha in pekovskih izdelkov, kruh se znajde v vsaki drugi nakupovalni košarici.
Spotoma: kruh ima tudi svoj svetovni dan, in sicer 16. oktober: ta dan je v kulinaričnem koledarju zapisan tudi kot svetovni dan hrane.
Najdragocenejša slovenska rastlinska semena bodo potovala v svetovno semensko banko, ki ima prostore globoko v arktičnem krogu.
