Sava je bogatejša za ribji naraščaj (FOTO)
Med božičnimi in novoletnimi prazniki je Ribiška družina Kranj skupaj z Gorenjskimi elektrarnami, ki so krile stroške nakupa rib, izvedla vlaganje lipana in sulca v reko Savo. Posebnost je, da so tokrat sulce prvič označili z odstranitvijo tolščenke, majhne plavuti pred repom, ki ne vsebuje plavutnic.
Kot je za Slovenske novice povedal predsednik RD Kranj Jure Meden, so v reko vložili 250 označenih sulčkov, velikih od 25 do 30 centimetrov, ter 200 lipanov, velikih od 21 do 25 centimetrov. Vlagali so jih na dveh lokacijah, in sicer v Kranju in pod HE Mavčiče. Za novo metodo označevanja, ki jo pogosto uporabljajo v tujini, so se odločili, ker pomeni nadgradnjo dosedanjega gospodarjenja s sulcem in nov način zbiranja podatkov, saj je v primerjavi z markiranjem s tanko plastično značko manj invazivna pa tudi manj nevarna.
Če odrasli sulec ali drugi plenilec (denimo kormoran) vloženega sulca poje, se plastična paličica namreč v prebavilih ne razgradi, kar lahko plenilcu povzroči precej težav oziroma lahko v najslabšem primeru zaradi tega celo pogine.
Pomembnost označevanja
Označevanje sulcev je pomembno, ker lahko tako spremljajo dinamiko in sestavo populacije, ribiče zanima zlasti delež vloženih sulcev v populaciji odraslih rib, pridobijo pa tudi druge podatke, pomembne tako za usmerjanje gospodarjenja s populacijo sulca kot za razvoj znanosti in vedenja o njem. Čeprav Slovenija leži v srcu sulčje populacije, je zbiranje pomembnih podatkov žal zastalo. Še več, z novimi ribiškogojitvenimi načrti se to celo aktivno onemogoča, pravi Meden.
RD Kranj je v pravilniku o lovu sulca zapisala, da prosi ribiče, naj ji predajo prebavila uplenjenih sulcev, s čimer pridobijo pomembne podatke o prehrani sulca, njegovem odzivu na spremembe v ekosistemu in prilagoditvah na nove habitate, kot so na primer akumulacijska jezera. Pridobivajo jih vsako leto in so izjemno pomembni za upravljanje populacije sulca, beleženje dogajanja v ekosistemu pa tudi za strokovno delo in razvoj znanosti.
Rib niso označili s plastičnimi značkami, temveč so jim odrezali malo plavut pri repu.
Ribiški uplen sulca je v primerjavi z letno smrtnostjo populacije neznaten in ni nikakršne strokovne osnove za njegovo omejevanje, temveč se na tak način zgolj zakriva dejanske probleme, kot so neustrezna naravovarstvena politika, ki nekritično preferira nekatere živalske vrste na račun drugih, in posegi v vodotoke. Ribiče, ki s svojim delom in sredstvi sanirajo posledice vsega tega, prikazujejo kot glavni problem, zakonodaja pa ne omogoča, da bi imeli pravno podlago, na osnovi katere bi lahko dosegli, da bi v fazi izdelave riboškogojitvenih načrtov upoštevali dejansko stanje v vodotokih in strokovna dognanja.
Spodbudni prvi rezultati
Če pogledamo enega takih rezultatov minulega dela, lahko bralci vidijo prvo dokumentirano drst sulcev v umetnem drstišču pod HE Mavčiče, ki je bila zabeležena tik pred koncem leta. Taki uspehi ne pridejo sami od sebe, temveč je bilo treba po Medenovih besedah vzpostaviti ustrezen režim vlaganja, tako s stališča kompenziranja izgub zaradi pritiskov ribojedih ptic in vider kot zagotovitve ustreznega osveževanja genetskega materiala, zatem prilagoditi drstišče in namestiti ustrezen substrat.
450 označenih sulčkov in lipanov so spustili v reko.
Tako se zdaj del populacije sulca v Zbiljskem jezeru uspešno drsti v stabilnem drstišču in sulci, ki se bodo izlegli tam, bodo prihajali nazaj na drst. Ko bodo začele na drst prihajati generacije, ki so jih označili, bo mogoče zelo enostavno in na daleč na drstišču ločiti vložene sulce od tistih, ki izvirajo iz naravne drsti. Ob tem je treba opozoriti, da zgolj drst v tem drstišču ni dovolj za samoobstojnost populacije, saj je premajhno in pod močnim pritiskom vider in ribojedih ptic, ki tu redno lovijo. Zato so potrebna vlaganja, kakršno je prikazano v tem prispevku, da se zagotovi ustrezna ekološka vloga sulca v habitatu Zbiljskega jezera in izniči vpliv razdrobljenosti habitata.
V Savi prav zdaj poteka glavna sezona zimskega lova sulcev. Po besedah Jureta Medena ribiči doslej še niso ujeli zares kapitalnega primerka (okoli 120-centimetrskega), je pa v četrtek popoldne zelo spodobnega ujel eden od italijanskih ribičev. Čeprav je meril »le« 105 centimetrov, gre za lep trofejni ulov, saj ga je gostujoči ribič ujel z muharsko palico. Po fotografiranju ga je spustil v reko.
Pomen ustreznega substrata si lahko ogledate na fotografiji, ki prikazuje zarod sulca z mešičkom v umetnem prodnem gnezdu, izvedenem s substratom enake velikosti. Sulci namreč svoje ikre vkopljejo v prod in zarod ostane v njem, dokler tako rekoč ne porabi vsebine krmilnega mešička, to je tistega rumenega balončka, ki se drži ribice. Če substrat ni ustrezen, lahko ikre ali pozneje zarod propade.
