Postali so rudarji, a delali bodo verjetno lahko le do leta 2033
Ob dnevu rudarjev je v Velenju v rudarski stan na tradicionalni prireditvi Skok čez kožo skočilo 36 novincev. Častni skakalec je bil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je poudaril, da letnica izstopa iz premoga ostaja 2033. Dodal je, da ne bo pomagalo, če bomo zanikovali trende ter da je treba zeleno prihodnost sprejeti in ji dati priložnost.
V Premogovniku Velenje (PV) so v rudarski stan sprejeli že 3901 novinca, v soboto, kot rečeno, novih 36, ponovno pa so skočili tudi tisti, ki so to prvič storili pred 60 leti. Tudi minister Kumer, ki prihaja iz Šaleške doline, je že drugič skočil čez kožo. Med slavnostno, črno opravljenimi rudarji ni preprosto govoriti o zeleni prihodnosti. Zlasti ob dogajanju v Evropi, kjer govorijo o podaljšanju uporabe premoga. Minister pa je jasen: »Zaenkrat vse letnice, ki so bile najavljene znotraj držav članic EU, ostajajo enake. Imamo pa do leta 2033 še kar nekaj let, ne vemo, kaj vse se bo do takrat zgodilo. Puščamo si odprto.«
Dodal je, da moramo izkoristiti vsa evropska sredstva, ki bodo na voljo za pravičen prehod, prestrukturiranje regije in za okrepitev slovenske energetike. Na hudomušno, a hkrati pikro opazko na prireditvi, kako zeleni so električni avtomobili, ki se napolnijo na elektriko iz Teša, pa je odvrnil: »Zeleni prehod je proces. Prihaja počasi. Ni problem kopati premoga, problem je tisto, kar se kadi iz dimnikov. Vse več avtov je čistih, električnih. Nič nam ne bo pomagalo, če bomo zanikovali trende, ki se dogajajo. Čim prej jih sprejmimo in jim damo priložnost.«
Premalo denarja
Premogovnik je imel lani hude težave. Stebrni udar, tako rekoč prazna deponija, uvažati je treba premog. Generalni direktor PV Marko Mavec je zatrdil, da so vse težave rešili: »Deponija je praktično polna, proizvodnja je večja od načrtovane.« Mavec ocenjuje, da bo premogovnik po zaključku odkopavanja deloval najverjetneje še dvajset let, da bodo lahko sanirali vse površine in zaprli 50 kilometrov obstoječih podzemnih objektov. Zaposlene bodo tako potrebovali še več desetletij. A vseh 2000, kolikor jih je zaposlenih v skupini PV, ne bo mogoče ohraniti v podjetju, je opozoril Mavec. Da bi se morali bolj ukvarjati s socialno varnostjo zaposlenih, je opozoril tudi velenjski župan Peter Dermol: »Da bodo imeli zagotovljeno to varnost ne glede na to, kdaj se bo premogovnik zaprl. Mogoče bo potreba po premogu tudi po letu 2033.«
Za izvedbo pravičnega prehoda je na voljo 250 milijonov evrov evropskih sredstev, od tega 175 milijonov evrov za Savinjsko-Šaleško regijo, je komentiral Mavec: »Kolikor je trenutno namenjeno, ni dovolj za socialno, ekonomsko in vzdržno preobrazbo Šaleške doline.« Dodal je, da če bi Slovenija namenila toliko sredstev kot Nemčija, bi morali za prestrukturiranje nameniti šest milijard evrov. Podlaga za izstop iz premoga in pravičen prehod sta zakon o zapiranju PV in zakon o prestrukturiranju regije. Nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki so jo sprejeli januarja lani, je določala, da bosta zakona sprejeta v pol leta. Ne enega ne drugega še ni.
