Iz časa osamosvojitvene vojne: skrivali so gazelo in tvegali življenje (FOTO)
Ob dnevu 151. helikopterske eskadrilje so se na domačiji Ivana Juvana Žoharja s spominskim srečanjem poklonili dogodkom iz osamosvojitvene vojne, ko so na območju Mozirskih planin, na Golteh, Smrekovcu in v Zavodnjah skrivali prebegli helikopter gazelle SA-341 (zdaj nosi oznako TO-001 Velenje in je shranjen v Parku vojaške zgodovine v Pivki).
Helikopter takoj zakrinkali
Od septembra 1990 pa vse do junija 1991 so v Žoharjevem skednju skrivali tudi neoddano orožje takratne Teritorialne obrambe, od 16. julija do 13. novembra 1991 pa v strojni lopi še sloviti vojaški helikopter. Z njim sta že drugi dan vojne za Slovenijo iz agresorske JLA prebegnila pilot vojaškega helikopterja Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar. Tradicionalno srečanje je doslej potekalo že na več zgodovinskih lokacijah, tokratno pa se je znova odvilo na domačiji Žohar, pri družini, ki je veliko tvegala, da jih takratni agresor ne bi odkril. Za uspeh so zaslužni zavedni domačini, posadka vojaškega zračnega plovila in pretkano vodstvo štaba takratne TO Šaleške in Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline.
Od 2012. v Pivki
Pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar sta 28. junija 1991 z vojaškim helikopterjem gazelle SA-341 prebegnila iz JLA na stran slovenske Teritorialne obrambe. Iz mariborske vojašnice sta poletela v smeri Avstrije, potem pa zavila proti Pohorju. Na Rogli sta mimoidočega prosila, naj o njunem prebegu obvesti takratno milico in TO. Kalan in Šuštar sta s helikopterjem pristala na Golteh. Skupina pripadnikov Teritorialne obrambe je jugoslovanske oznake na helikopterju prekrila in jih nadomestila z novimi. Na gazelo so dodali slovenski grb, oznako TO in jo poimenovali TO-001 Velenje. Helikopter in oba člana posadke z družinami so skrivali pred jugoslovansko stranjo do oktobra 1991, ko je zadnji jugoslovanski vojak zapustil Slovenijo. Od 27. junija 2012 gazela domuje v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Ko je posadka vojaških pilotov v najbolj perečih trenutkih, ko so napadalci želeli onesposobiti komunikacijske cilje na slovenskem ozemlju, priletela na Golte, so helikopter zakrinkali že na območju smučišč, kjer je posadka predala vojaško plovilo vodstvu TO Velenje. Nato so še vroč vojaški plen prestavili v bližino planinskega doma na Smrekovcu, nato v Zaloko in nazadnje v skrivališče k Žoharju v Zavodnje.
Kar otrpnil sem ob misli, da bi lahko iz helikopterja spustili rafale naravnost v kabino za upravljanje žičnice.
Na skednju in lopi so pozneje postavili spomenik tem narodno zavednim in junaškim dejanjem, ki so bila ključna v ubranitvi suverenosti in svobode Slovenije. Srečanje po 32 letih so organizirali v sodelovanju z domačini družine Juvan in KS Zavodnje, 151. helikopterske eskadrilje SV (HESK), Zveze in Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, Velenje in Zgornjesavinjske ter Zadrečke doline. Sodelovali so tudi pripadniki Zveze slovenskih častnikov. O dogodku tistega usodnega 28. junija 1991 je eden prvih mož, ki je bil v trenutku prileta gazele na dolžnosti v smučarskem centru Golte, Franc Kačičnik - Anti, dejal: »Bil sem v komandni kabini nihalke, ko je proti zgornji postaji nihalke priletel manjši helikopter. Kar otrpnil sem ob misli, da bi lahko iz helikopterja spustili rafale naravnost v kabino za upravljanje žičnice. A je posadka dveh pilotov manjšega helikopterja takoj zatem pristala za hotelom, kjer sem ju po prvem stiku usmeril v prostor hotela. Tam sta predstavnikom naše TO predala vojaški helikopter gazelle SA-341 z raportom, ki ga je sprejel stotnik TO Šaleške doline Slavko Korenič s spremljevalci.«
Nič ni bilo samoumevno
Drago Kolar je na tokratnem srečanju v Zavodnjah osvežil kroniko dogajanja v času napetosti in vojne za Slovenijo ter dogodke, ki so povezali našo deželo in še posebno tesno območje Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline. »Veliko čast sta si s herojskim dejanjem nedvomno zaslužila prav pilot, zdaj major Jože Kalan, in tehnik letalec Bogomir Šuštar, ki sta se odzvala klicu napadene domovine in že drugi dan vojne iz JLA prebegnila na stran naše edine obrambne sile.« Ob zaznamovanju 10. obletnice, leta 2001, so se dogovorili, da se vsi, povezani s prevzemom, maskiranjem in varovanjem gazele, prvega helikopterja Slovenske vojske, vsako leto srečajo v spomin na ta dogodek. Poveljstvo sil Slovenske vojske je 2004. sprejelo odločitev, da je 28. junij dan 151. helikopterske eskadrilje SV. O teh spoštovanja vrednih dogodkih, pogumu ter tveganju številnih posameznikov in družin na tem delu slovenskega podeželja so spregovorili še drugi.
Helikopter so zakrinkali že na območju smučišč, kjer je posadka predala vojaško plovilo vodstvu TO Velenje.
Poveljnik 151. helikopterske eskadrilje major Matej Hajdinjak je ob prazniku omenil pomen dogodkov tistih usodnih dni, ki so se zaradi pravilne strategije in spretnosti vodstva slovenske TO ter zavednih prebivalcev končali srečno. Župan Občine Šoštanj Boris Goličnik je ob pozdravih dobrodošlice na območju poudaril pomen enotnosti v prelomnih trenutkih naše zgodovine. Navzoče je pozdravil tudi major Kalan ter spomnil na nekatere, morda spregledane pomanjkljivosti in ključne osebe v odmiku časa, ki je pretekel od dogodkov osamosvajanja. Takrat ni bilo nič samoumevno, številne odločitve so bile visoko tvegane, zahtevne in nujne: »Zato je pomembno, da ne odmislimo in ne pozabimo nikogar, ki je kakor koli pomagal pri nepredvidljivih dogodkih in morebitnih posledicah pred desetletji tudi tako, da je brez orožja podpiral pravičen boj za našo Slovenijo.«
Gostitelj srečanja, kmet in takrat še mladenič se je spominjal očetove odločnosti, ko so skupaj prisluhnili vodstvu pripadnikov TO in brez omahovanja sprejeli odločitev, ki se je izkazala za pravilno in ključno. »Na to sodelovanje smo še danes ponosni in veseli, da se lahko tu srečujemo svobodni in povezani. Če smo nekaj malega prispevali tudi domačini in kmetje v zaledju Šaleške doline, je prav, da tega ne pozabimo in da si to zapomnijo tudi mlajši,« je dejal Ivan Juvan.
