LJUBLJANA – Pestro vremensko dogajanje v letu 2014 je poskrbelo, da se je to leto v zgodovino zapisalo kot najtoplejše od začetka prvih meritev pri nas, torej od leta 1850. Rekordno visoka povprečna letna temperatura je deloma posledica globalnega segrevanja, deloma pa naravne spremenljivosti vremenskih razmer letos. Ob pričakovanem nadaljnjem porastu temperature bomo novo rekordno toplo leto verjetno dosegli že v naslednjem desetletju ali dveh, predvidevajo pri Agenciji RS za okolje (Arso).
Ni pa bilo le rekordno toplo, ampak tudi izredno namočeno. V večjem delu države so bili zelo mokri januar, februar in september, ponekod pa je bilo veliko padavin tudi poleti in novembra. Le marca so vremenoslovci zabeležili padavinski primanjkljaj.
Ekstremni vremenski dogodki niso prizanašali
A leta 2014 si ne bomo zapomnili le kot izredno toplega in namočenega, temveč nam bodo v spominu ostali tudi ekstremni vremenski dogodki, ki so zaznamovali tako naše vsakdanje življenje kot tudi prihodnost …
Že januarja (5. in od 17. do 19.) so nas zajele obilne padavine, ki so s seboj prinesle tudi poplave,
Dvodnevno deževje v začetku leta je prizadelo zlasti Posočje (padlo je krepko čez 200 milimetrov padavin), v visokogorju pa je zapadlo veliko novega snega (na Kredarici v dveh dneh 78 centimetrov, zahodno še več). Gasilci so morali večkrat posredovati, zaradi vode pa je nastalo kar nekaj gmotne škode. Sredi meseca je sledil nov val padavin, v katerem je največ dežja padlo na območju Snežnika in Zgornjega Posočja. Na Goljaku nad Zbačami so namerili 301 milimeter padavin v 24 urah, zgolj v 11 urah pa 250 milimetrov, kar je svojevrsten rekord. Zelo namočeno je bilo tudi od Goriške do Ilirske Bistrice, na jugozahodu Dolenjske in ponekod v Zasavju ter na Celjskem. Januarski padavinski rekordi so ponekod padli kot za šalo, bilo pa je tudi občutno pretoplo za ta čas.
Še pomnite? Žled ohromil skoraj vso državo
A konec januarja smo dočakali nenaden temperaturni obrat, ki je napovedal katastrofo. Skupaj z novimi padavinami, ki so se zavlekle še v začetek februarja, so nizke temperature prinesle žled, ki je po slovenskih gozdovih pustil grozljive posledice. Opozorila vremenoslovcev so se kar vrstila, za vso državo je bila razglašena najvišja, rdeča stopnja vremenske ogroženosti.
Padavine so se začele 30. januarja, najintenzivneje je ponovno padalo v Posočju in na območju Snežnika. Izstopala je Ilirska Bistrica, kjer je v štirih dneh padlo 309 milimetrov padavin, kar se tam zgodi enkrat na 100 let. Večja količina dežja, ki je v stiku s tlemi in objekti marsikje zmrzoval, je privedla do obsežnega žledoloma. Ponekod je plast ledu dosegla debelino več centimetrov, kar je bila prevelika obremenitev za marsikatero drevo in električni daljnovod. Ponekod je bila debela tudi snežna odeja, na območju Ilirske Bistrice pa je prišlo do poplav. Gmotne škode ni bilo le na skrajnem jugozahodu in severovzhodu Slovenije, drugod pa so nastalo škodo šteli v milijonih evrov. Ne le to, ujma je zahtevala tudi življenja. V naselju Rep je zaradi zastoja srca ob udaru električne energije umrl 20-letni Nejc, čez nekaj dni pa je Tomaževo življenje vzela nepravilna uporaba agregata. Ko sta se začela led in sneg taliti, pa so nas prizadele še poplave ... A vsaj malo so se zganili tudi politiki, ki so žled po novem uvrstili v kategorijo naravnih nesreč ter zagnali mehanizme obsežne, večletne sanacije slovenskih gozdov in infrastrukture.
Sredi maja sneg
Nekaj mesecev po najhujši katastrofi, povezani z žledom, je bilo bolj ali manj mirno (z izjemno previsokih temperatur sredi marca), so se pa 11. maja začela neurja z močnimi nalivi, točo, z vetrom in strelami, temperature pa so se spustile toliko, da so ponekod padale celo snežinke.
Junija in julija hudih neurij večinoma ni bilo, je bilo pa toliko pestrejše avgusta, ko so Slovenijo prizadeli štirje dogodki z obilnimi padavinami in močnim vetrom. Poletje je bilo z vidika količine padavin res kislo, a hujših poplav ni bilo.
Tragični september
Nova neurja z obilnimi padavinami, ki so zahtevala tudi smrtne žrtve, pa so po državi pustošila od 9. do 14. septembra. Zaradi poplav in plazov so morali iz svojih domov izseliti več družin, voda je zalivala kleti, stanovanja in ceste, v soboto, 13. septembra, pa je Slovenijo pretresla vest o tragični nesreči v potoku Bolska, v kateri sta umrla mlada Lara in Miha. Sicer pa je največ dežja padlo v osrednjem, vzhodnem in severovzhodnem delu države, kjer so v petih dneh izmerili do 160 milimetrov padavin.
Konec oktobra je izredno toplo morje botrovalo novim neurjem s padavinami, kmalu zatem, v začetku novembra, pa se je zgodba ponovila. Oktobra je bilo zelo toplo, saj so bile temperature podobnejše poletnim kot jesenskim, v noči na 22. oktober pa nas je zajela hladna fronta, ki je s seboj prinesla močnejše deževje in neurja. Tokrat so jo najhujše odnesli kraji v Polhograjskem hribovju, na območju Ljubljane in na Gorenjskem. V prvem tednu novembra so sledila nova opozorila pred hudimi nalivi in poplavami. Tokrat je bilo najhujše na območju Ilirske Bistrice in Notranjske. Marsikje so zabeležili rekordno količino padavin, med drugim tudi v Cerknici (257 milimetrov v treh dneh) in v Novi vasi na Blokah (231 milimetrov).
Jesen je bila izredno topla, celo najtoplejša v zgodovini merjenj, temperature pa niso bile nič preveč zimske niti decembra. Božič je bil, kot smo že vajeni, zelen, stisnilo pa je v noči na 28. december, ko je večji del države prekrila prva prava snežna odeja v tej zimi.
