V noči na sredo je spet padel rekord, ki se jih je v 21. stoletju v Sloveniji nabralo kar nekaj. Kot je za Slovenske novice povedal hidrolog Janez Polajnar, je omenjeno noč v 24 urah padla rekordna količina dežja. Na območju Bežigrada v Ljubljani je padlo 137 litrov, kar je skoraj povprečna oktobrska mesečna količina. Klimatologinja Tanja Cegnar je opozorila, da je na Sv. Katarini nad Ljubljano lilo kot iz škafa v dobesednem pomenu, v nekaj urah je padlo nič manj kot 186 litrov dežja na kvadratni meter.
Hudo uro so imeli tudi na Cerkljanskem, kjer je noč prinesla 200 litrov padavin. Najbolj je prizadeta osrednja Slovenija, od Ljubljane do Polhograjskega hribovja, ter na Gorenjskem. V vzhodnem delu države je težave povzročal predvsem močan veter. Posledice neurja odpravljajo še na Goriškem in Tolminskem.
Po mnenju vremenarjev smo glede na hudo uro v Železnikih leta 2007, glede na poplave leta 2010 in v primeru naraslih voda letos septembra imeli še srečo. »Padavine so se v noči na sredo vsaj približno razporedile na vso Slovenijo in k sreči je v jutranjih urah nehalo deževati,« je poudarila Cegnarjeva. Zaloge vode v nevihtnih oblakih vendarle niso bile tako ogromne, kljub temu je tudi v Novem mestu čez noč padlo več kot 100 litrov dežja. V desetih urah je na območju Slovenije udarilo približno 20.000 strel, na Elektroinštitutu Milan Vidmar pravijo, da je to za ta letni čas redkost. Sicer pa je ponoči v višjih legah snežilo. Snežna meja je bila pri okoli 900 metrih nadmorske višine. Nevihte s sodro so pobelile tudi nekatere kraje na Notranjskem.
Polarna ohladitev Na Agenciji za okolje pravijo, da je državo preplavil polarni zrak. Temperatura se je čez neurno noč spustila za celih 15 °C. V Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti je živo srebro še v torek pozno popoldne kazalo 21 °C, zjutraj so namerili le še klavrnih 5 °C, včeraj čez dan, ko je posijalo sonce, se je povzpelo na 11 °C. |
Hidrologi so definirali tri nočna poplavna žarišča. V Poljanski dolini se je Sora silovito razlila in porušila nekaj mostov. Precej kritično je bilo tudi na območju Polhograjskih Dolomitov, kjer je hudourniška Gradaščica poplavila in sprožila več plazov, vodni val pa je včeraj dosegel t. i. tretje žarišče na Viču v Ljubljani. Viško območje Ljubljane je bilo od nekdaj poplavno ogroženo, zato so uredili in pogosto regulirali umetni krak Mestno Gradaščico, ki danes teče po betonirani strugi. A vode je bilo preveč in odtočni jaški ter struge mestnih potokov niso mogli več požirati. Ponovila se je zgodba iz leta 2010, ko so Vič zalile petstoletne vode.
Včeraj je blatna voda poplavila ljubljansko porodnišnico in poslopja biotehniške fakultete, kjer so odpadla predavanja. Voda je preplavila Tržaško cesto, vrtove in ceste, ki tečejo ob železnici proti Obali, po zadnjih podatkih je bilo kar 3000 prebivalcev brez elektrike.
Ljubljana je aktivirala vse gasilce in čez 400 pripadnikov civilne zaščite, ki so pomagali pri črpanju vode iz kleti in zlasti odmaševanju odtočnih jaškov, ki so bili zadelani z blatom, listjem in kosi lesa ter drugimi odpadki.
Kurilnico zalilo
v nekaj minutah
Veliko škode je Glinščica tokrat povzročila v Rožni dolini. »Ob šestih zjutraj je voda v močnem toku pritekla po Cesti XVII in se potem razlila po drugih ulicah in pritisnila na vse strani,« se sredinega jutra po burni noči spominja Ivan Zupanič iz ulice Cesta VI v Rožni Dolini. Spodnji del njegove hiše, predvsem klet s kurilnico, se je tako v nekaj minutah napolnila z vodo, še huje pa so jo odnesle sosednje hiše, tudi Uroševa, kjer je voda zalila stanovanjske prostore, tako da bo treba med drugim zamenjati ves parket in pohištvo. Prebivalci tega dela Rožne doline kaj takega ne pomnijo in so prepričani, da se je to zgodilo zaradi gradnje bližnje fakultete za računalništvo in informatiko, ko naj bi s posegi v prostor, kot na primer zrušenje pol metra visokega nasipa, gradnjo garaž in mostu povzročili, da se Glinščica v takšnih primerih zabaše pred mostom in se izliva na še tista redka prosta območja.
Plaz odnesel »pravkar poročena« Izjemno hudi nalivi so že tako odročno Baško grapo še bolj osamili. Večji del doline je bil zaradi več kakor 20 zemeljskih plazov povsem neprevozen, na Grahovem ob Bači pa je plaz zasul spodnje dele štirih hiš, med drugim so morali reševalci rešiti starejšo ženico. Na noge je voda spravila tudi Knežane, kjer je bila mlada družinica Šinkovec takoj na preizkušnji po potrditvi zakonske zveze pred nekaj dnevi. |
Marko Podlesnik, ki živi na desnem bregu Glinščice, pravi, da je potok ob poplavah leta 2010 že zalil del njegove in bližnje Jamnikarjeve ulice ter povzročal škodo, a tokrat se je prvič zgodilo, da je voda drla čez vrtove tamkajšnjih hiš. Ko smo se peš po več kot 20 centimetrov visoki vodi s težavo prebili do njega, smo lahko na lastne oči videli, da mu je voda zalila kurilnico, garažo in uničila stroje in motor.
Zahtevajo odgovore
»Petinšestdeset let že živim tukaj in vem, da česa takega še ni bilo. Treba bo stopiti skupaj in zahtevati odgovore. Rečeno je bilo namreč, da ravno po gradnji fakultete ne bo več poplavljanja,« se nad občino in investitorji jezi tamkajšnji domačin, ki je lahko samo nemočno opazoval, kako voda neusmiljeno teče po Bizjakovi ulici. Smo pa lahko slišali še eno razlago, zakaj je sicer miren potoček tokrat prestopil bregove. Po mnenju drugega starejšega prebivalca poplavljanje leta 2010 ni bilo tako obsežno, ker je bilo takrat težišče padavin predvsem nad Polhograjskimi Dolomiti, ki so povzročile dramatičen porast Gradaščice, tokrat pa se je nebo dobesedno odprlo tudi nad Podutikom in hkrati povzročilo še porast regulirane Glinščice, ki pa se ni mogla hitro iztekati v Gradaščico in je ob izlitju le iskala proste poti.
