EVROPSKO PRVENSTVO
Če sta padli Švedska in Francija ...
Slovenske rokometašice bodo nocoj na EP izzvale Črno goro. Tekma bi lahko že odločala o napredovanju v drugi del.
Odpri galerijo
Tamara Mavsar in njene soborke stavijo na močan ekipni duh. FOTO: Jure Eržen
NANCY – Slovenske rokometašice so pred prvo oviro na letošnjem evropskem prvenstvu. V Nancyju se bodo ob 21. uri pomerile z dobrimi znankami iz Črne gore v tekmi, ki bi lahko že odločilno vplivala na to, kdo bo kot tretji iz skupine B odšel v drugi del v Nantes. Favoritinji sta svetovna prvakinja Francija in olimpijska prvakinja Rusija.
Slovenke so v francosko pokrajino Loreno prispele v sredo in imele trening v dvorani Jean Weille, ki sprejme 6000 gledalcev, a jo je že načel zob časa. Prireditelji so, kot pritiče Francozom, še včeraj pred uvodno tekmo mrzlično urejali nujne stvari ter z neorganiziranostjo in slabo angleščino jezili vse okrog sebe. A to je del folklore, Slovenk in njihovega trenerja Uroša Bregarja nič ni spravilo iz tira. Sledili so načrtu in prvo tekmo pričakujejo mirno. Zavedajo se svojih omejitev in moči tekmic, a hkrati verjamejo v ekipnega duha.
»Črna gora je sem prišla po kolajno in ne moremo ji odrekati kakovosti, vsekakor je favoritinja,« je priznal Bregar, ki ima pred kolegom, Švedom Perom Johanssonom, majhno primerjalno prednost v tem, da tekmice veliko bolje pozna. Je namreč dobri prijatelj nekdanjega selektorja Dragana Adžića, ki je »đevojke« popeljal do sijajnih uspehov, zlata na EP 2012 in srebra na OI istega leta v Londonu. V preddverju hotela Mercure v neposredni bližini znamenitega trga Stanislas so še včeraj mnoge Črnogorke posedle okrog priljubljenega Bregija in z njim kramljale o vsem razen o prihajajočem derbiju. Pozdravit ga je prišel tudi Johansson, ki je tik pred EP na dveh prijateljskih tekmah na Švedskem vzel mero svojim rojakinjam.
»Adžić je hotel lani pomladiti reprezentanco, se posloviti od starejših igralk Jovanke Radičević (32 let), Katarine Bulatović (34) in Anđele Bulatović (31) ter postaviti ekipo za OI v Tokiu, toda na zvezi se s tem niso strinjali in so ga zamenjali z Johanssonom, ker želijo takojšen rezultat,« je pojasnil Bregar, čigar reprezentanca ni imela niti ene pripravljalne tekme. Na podlagi trening testa s celjskimi kadeti v Zrečah ne more oceniti, v kakšnem stanju so njegove punce.
Seveda se lahko zanese na kapetanko Ano Gros, a to ne bo dovolj, v zunanji vrsti bo veliko odvisno od Tjaše Stanko in Nine Zulić. Ena od njegovih adutinj je tudi Tamara Mavsar, ki v zadnjih tednih igra kljub zlomljenemu nosu, potem ko je konec septembra v Kočevju doživela bližnje srečanje z Andreo Lekić.
»Zdaj je že bolje, skoraj ne čutim več bolečine,« je dejala Mavsarjeva, ki je zaradi poškodbe kolena izpustila lansko SP v Nemčiji. Slovenija je na prejšnjih velikih tekmovanjih poskrbela za presenečenje, obeta si ga tudi v mestu, kjer je kariero začel veliki nogometaš in padli funkcionar Michel Platini.
»Vem, v kakšni skupini smo, a ne vem, zakaj bi šli na EP z belo zastavo, če smo že dokazali, da se lahko merimo z najboljšimi. Na Švedskem je predlani padla Švedska, lani na SP Francija, morda se nam spet posreči kaj posebnega. Jasno je, da bo največ odvisno od obrambe, če bo ta dovolj agresivna, lahko upamo na pozitiven rezultat,« je razmišljala 27-letna Mavsarjeva, ki bo ena nosilk igre tudi, ko bo Slovenija leta 2022 gostila evropsko prvenstvo.
Takrat bo cilj izboljšanje najvišje uvrstitve, 9. mesta iz leta 2004 na Madžarskem, kar je tokrat za pomlajeno in oslabljeno reprezentanco bržčas previsoka letvica.
Slovenke so v francosko pokrajino Loreno prispele v sredo in imele trening v dvorani Jean Weille, ki sprejme 6000 gledalcev, a jo je že načel zob časa. Prireditelji so, kot pritiče Francozom, še včeraj pred uvodno tekmo mrzlično urejali nujne stvari ter z neorganiziranostjo in slabo angleščino jezili vse okrog sebe. A to je del folklore, Slovenk in njihovega trenerja Uroša Bregarja nič ni spravilo iz tira. Sledili so načrtu in prvo tekmo pričakujejo mirno. Zavedajo se svojih omejitev in moči tekmic, a hkrati verjamejo v ekipnega duha.
55
nastopov ima doslej Slovenija na EP.
nastopov ima doslej Slovenija na EP.
»Črna gora je sem prišla po kolajno in ne moremo ji odrekati kakovosti, vsekakor je favoritinja,« je priznal Bregar, ki ima pred kolegom, Švedom Perom Johanssonom, majhno primerjalno prednost v tem, da tekmice veliko bolje pozna. Je namreč dobri prijatelj nekdanjega selektorja Dragana Adžića, ki je »đevojke« popeljal do sijajnih uspehov, zlata na EP 2012 in srebra na OI istega leta v Londonu. V preddverju hotela Mercure v neposredni bližini znamenitega trga Stanislas so še včeraj mnoge Črnogorke posedle okrog priljubljenega Bregija in z njim kramljale o vsem razen o prihajajočem derbiju. Pozdravit ga je prišel tudi Johansson, ki je tik pred EP na dveh prijateljskih tekmah na Švedskem vzel mero svojim rojakinjam.
Spodletela pomladitev
»Adžić je hotel lani pomladiti reprezentanco, se posloviti od starejših igralk Jovanke Radičević (32 let), Katarine Bulatović (34) in Anđele Bulatović (31) ter postaviti ekipo za OI v Tokiu, toda na zvezi se s tem niso strinjali in so ga zamenjali z Johanssonom, ker želijo takojšen rezultat,« je pojasnil Bregar, čigar reprezentanca ni imela niti ene pripravljalne tekme. Na podlagi trening testa s celjskimi kadeti v Zrečah ne more oceniti, v kakšnem stanju so njegove punce.
Seveda se lahko zanese na kapetanko Ano Gros, a to ne bo dovolj, v zunanji vrsti bo veliko odvisno od Tjaše Stanko in Nine Zulić. Ena od njegovih adutinj je tudi Tamara Mavsar, ki v zadnjih tednih igra kljub zlomljenemu nosu, potem ko je konec septembra v Kočevju doživela bližnje srečanje z Andreo Lekić.
Tamara Mavsar in njene soborke stavijo na močan ekipni duh. FOTO: Jure Eržen
»Zdaj je že bolje, skoraj ne čutim več bolečine,« je dejala Mavsarjeva, ki je zaradi poškodbe kolena izpustila lansko SP v Nemčiji. Slovenija je na prejšnjih velikih tekmovanjih poskrbela za presenečenje, obeta si ga tudi v mestu, kjer je kariero začel veliki nogometaš in padli funkcionar Michel Platini.
»Vem, v kakšni skupini smo, a ne vem, zakaj bi šli na EP z belo zastavo, če smo že dokazali, da se lahko merimo z najboljšimi. Na Švedskem je predlani padla Švedska, lani na SP Francija, morda se nam spet posreči kaj posebnega. Jasno je, da bo največ odvisno od obrambe, če bo ta dovolj agresivna, lahko upamo na pozitiven rezultat,« je razmišljala 27-letna Mavsarjeva, ki bo ena nosilk igre tudi, ko bo Slovenija leta 2022 gostila evropsko prvenstvo.
Takrat bo cilj izboljšanje najvišje uvrstitve, 9. mesta iz leta 2004 na Madžarskem, kar je tokrat za pomlajeno in oslabljeno reprezentanco bržčas previsoka letvica.
