Upokojeni gasilec Marin ustrelil pobiralca železa

Upokojeni gasilec JZ gasilske brigade Koper Marin Šavron, ki naj bi 19. septembra lani ob pol osmih zvečer izpred svoje hiše v vasi Sirči pri Kopru streljal v vozilo in v neznance, ki so tja prišli po železo, in enega ustrelil v roko, krivdo zanika. In to kljub temu, da naj bi strelca prepoznale priče, na strelnem orožju in strelivu ter drugod pa naj bi našli njegove biološke sledi, na rokah karakteristične delce smodnika, med hišno preiskavo menda samokres in dve puški ter večje nabojev, za kar ni imel ustreznih dovoljenj. »Ne sklicujem se na svojo izjavo pred policijo, bom povedal, kako je bilo,« je obrnil ploščo.

V kritičnem času ga menda niti v bližini ni bilo, a mu je neznanec (enega zlobneža ima na sumu) na njegovo veliko presenečenje vsepovsod po hiši nastavil naboje in orožje. Kako pa so potem nanje prišli obtoženčevi prstni odtisi? »Cel dan sem delal v vinogradu. Okoli štirih me je bolel križ, zato sem se vrgel na kavč, prižgal televizijo in slišim trkanje na vratih. Pred njimi je stal možakar in vprašal, kje živi Lucijan Šavle, ker so zmenjeni, da odpelje železo. Pokazal sem mu njegovo hišo, odgovoril, da sam starega železa nimam, ker sem ga prejšnji mesec odpeljal,« je dejal.

Dobil je 30 šivov.

Kasneje je na kuhinjski mizi zagledal lovske tulce. »Prijel sem jih v roko, začel gledati, mencati, da bi ugotovil, od kod je to prišlo. V kotu pa zagledam puško dvocevko, primem v roko, gledam, kaj se dogaja, saj ni padla z neba. Iz puške povlečem oba naboja, iz cevi je šla obakrat meglica. Pogledal sem skozi cev, notri je bila tema ...« je razlagal možakar, ki se sicer na »puške ne spozna«.

Potem je šel pogledat še druge prostore, našel še orožja in škatel z naboji. »Poklical sem policijo, ampak težko je bilo signal dobiti, vsakič me je vrglo ven.« Kot otrok, ki pregleda igračo, je vse pretipal, je govoril in sklenil, da o nenavadni najdbi naslednje jutro obvesti policiste. Pa so ga prehiteli, potrkali so na vrata, ga aretirali in najprej odpeljali v izolsko bolnišnico na odvzem krvi in urina. Bil je hudo nadelan. »Spil sem kakšna dva litra domačega, lastnega vina. Lepo sem se počutil,« je odgovoril tožilki, češ da je taka količina za fizično aktivnega moža, ki dosti je, normalna.

Marin Šavron je bil 35 let gasilec.

Počilo, ko so pili kavo

Zgodba ustreljenega, takrat 40-letnega Mitje Umeka iz Komna, ki je bil s 36-letnima Ljubljančanoma Nido Hodžićem in Sanelom Ramićem, je povsem drugačna. Iskal je delo, tistega dne je bil na zavodu za zaposlovanje, potem pa sprejel ponudbo, da se s Sanelom in njegovim zaposlenim odpelje v Sirči po železo. Šef je točno vedel, kje stanuje vaščan, ki je imel železo. Potem so šli še k sosedi, nasproti Šavronove hiše, ta jim je dala pralni stroj ali bojler. Ko so pili kavo, je počilo. Izkazalo se je, da je naboj zadel kombi.

Šef in delavec sta šla vprašat za železo še na dvorišče hiše čez cesto, na fotografiji je prepoznal hišo Šavrona, kjer je možakar menda sedel na klopci, prižigal cigareto, a sta se možakarja vrnila praznih rok. Ko so sedli v kombi, je iztegnil roko skozi okno, zapeljali so po cesti mimo Šavronove hiše, ko je »možakar s črnimi brki, s črno kapo na glavi, v črnih hlačah in brezrokavniku ustrelil in ga zadel v roko. Nisem bil ves čas pri sebi, izgubil sem veliko krvi in roka še danes ni v redu,« je dejal predsednici tričlanskega senata Tatjani Cvetičanin. Tri tedne je bil v izolski bolnišnici, kjer je dobil 30 šivov, zaradi prestanega strahu pa kar dva meseca in pol v psihiatrični bolnišnici. »Iskal sem delo, potem pa me nedolžnega ustreli, lahko me ne bi bilo več,« je pričal na robu solz. Ko je bil v bolnišnici, je slišal, da naj bi strelcu Romi prejšnji dan vzeli železo, misleč, da so bili oni, pa je ta streljal v njih.

Šavron, ki na sodbo čaka v koprskem priporu, je izpoved oškodovanca poslušal brezizrazno. Veliko hišo s kmetijskim zemljiščem vred je prejšnji mesec prepisal na enega od svojih treh otrok.