Slikovita vasica z lepo cerkvico
V zimskih dnevih ni lepšega, kot da se sprehodimo po prisojnih pobočjih gora. Ves čas smo na soncu in čeprav sredi zime je prijetno toplo. Tokrat se odpravimo v dolino Selške Sore na pobočja Soriške planine in Ratitovca.
V sredini vasi so še stare kamnite hiše.
Iz Železnikov se zapeljemo do vasi Zali Log in nato strmo v klanec po serpentinah do Sorice. Starodavna vasica je bila ustanovljena v srednjem veku, ko so škofje iz Freisinga na območje tedaj skoraj nenaseljene Poljanske in Selške doline naselile nemške kmete. Okoliški vrhovi in potoki še danes nosijo nenavadna imena, kot so Dravh, Erber Tonderškofel in Altenmaver, ki izhajajo iz srednjeveške nemščine.
Sorica velja za eno najlepših slovenskih vasi. Parkiramo pri cerkvi in spomeniku slikarju Ivanu Groharju, ki se je v tej vasi rodil, in se odpravimo v gručasto naselje. Gornji del je v zajedi pod istoimensko planoto med strmimi travniki in kamnitimi kozolci. Nad vasjo se cesta postavi strmo pokonci, prek planote vodi v Bohinjsko Bistrico. Ob prvem odcepu na desno se cesta odcepi v vasici Gornje in Spodnje Danje. Gornje Danje so visoko v pobočju Ratitovca in njene hiše so razložene po strmih pobočjih gore.
Cesta za Spodnje Danje se usmeri po serpentinah navzdol in prek pobočij že ob razcepu. Po približno dveh kilometrih pridemo v Spodnje Danje. Osamljena vas je precej velika skupina hiš. V sredini vasi so še stare kamnite hiše, vse naokoli pa moderne in nove zgradbe, ki pričajo, da se ni bati, da bi se vas izpraznila. Vas stoji na edini ravnini daleč naokoli, vse naokoli so klanci, grape in neskončni gozdovi.
Najlepša v vasi je baročna cerkvica svetega Marka. Cerkvica stoji na izredno razglednem kraju nekoliko pod vasjo. Na eni strani brežine, obsijane s soncem, na drugi strani grebena že čisto prava zima. Posedimo na s soncem obsijanih brežinah, se razgledamo na Selško dolino globoko spodaj in mogočno kopo Blegoša na drugi strani doline in se imamo preprosto lepo.
