Težave povzroči nezdrava prehrana, vse več je bolnikov med starejšimi
S kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) živi okoli 10 milijonov ljudi po svetu, v Evropi 3,4 milijona, v Sloveniji okoli 8000. Najpogosteje se pojavlja med 15. in 35. letom starosti, zadnja leta pa je vse več obolelih tudi med starejšo populacijo; ti zahtevajo posebno pozornost, saj imajo običajno poleg KVČB tudi druge zdravstvene težave in so dovzetnejši za okužbe.
S KVČB pojmujemo dve bolezni, ulcerozni kolitis in crohnovo bolezen, ki sta imunsko pogojeni, neozdravljivi, povzročata pa vnetje črevesja ali pa celotne prebavne cevi, od ust do zadnjične odprtine. Za obolele so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, drisko, izčrpanostjo in utrujenostjo ter različno dolgimi obdobji remisije, ko so nekateri lahko tudi brez težav.
Pomembno je predvsem pravočasno in ustrezno zdravljenje, saj lahko bolezen vodi v hude zaplete ali telesne okvare. Pojavnost bolezni se povečuje iz leta v leto, pogostejša je v razvitih državah. Vzroka zanjo še niso odkrili, v ozadju pa je čezmeren odziv imunskega sistema na antigen v črevesju. Najverjetneje nekateri dejavniki iz okolja povzročijo določene spremembe, pomembno vlogo pa imajo tudi genetske predispozicije, zaradi katerih so nekateri dovzetnejši za bolezen.
10 milijonov ljudi po svetu trpi za boleznijo.
Sodobna zdravila
Nezdravljena bolezen vodi v hude zaplete, ki povzročajo invalidnost, zdravljenje pa je zadnja leta občutno napredovalo, saj so bolniki deležni temeljite obravnave in podrobnih preiskav. Bolezen se včasih kaže samo z rahlo povišano temperaturo in utrujenostjo, med neznačilnimi znaki so še nočno znojenje, slabokrvnost, slabša telesna zmogljivost in znižana kostna gostota, ki jih nekateri pometejo pod preprogo ali pa pripišejo drugim stanjem. Značilni znaki so sicer bolečine v trebuhu, mehkejše, vodeno ali krvavo blato, hujšanje ali nenapredovanje v teži, zaostanek v rasti in pubertetnem razvoju.
V Sloveniji so bolnikom dostopna vsa najsodobnejša zdravila, med drugim kortikosteroidi, aminosalicilati in imunosupresivi ter biološka zdravila, pomembna je tudi enteralna prehrana. Zdravljenje vključuje ustrezen življenjski slog, gibanje po priporočilih in počutju, obvladovanje stresa, izogibanje živilom, ki bolniku ne ustrezajo, praviloma je najprimernejša mediteranska prehrana. Kot rečeno, je KVČB pogostejša v razvitih državah, kar lahko povežemo tudi s sodobno, nezdravo, hitro pripravljeno in predelano hrano, ki vsebuje preveč živalskih maščob in rafiniranih sladkorjev ter premalo prehranskih vlaknin.
Značilni znaki so bolečine v trebuhu, mehkejše, vodeno ali krvavo blato, hujšanje ali nenapredovanje v teži, zaostanek v rasti in pubertetnem razvoju.
V vijolični
Letošnji svetovni dan, ki mu je posvečen 19. maj, nosi geslo KVČB ne pozna meja, slovensko društvo, ki podpira obolele in njihove svojce, pa tudi letos pripravlja številne dogodke. Danes bosta v Celju in Velenju strokovni srečanji, v ponedeljek bodo člani društva o bolezni ozaveščali v Mariboru, v sredo pa z okroglo mizo v prestolnici, kjer bodo v ospredju celostna obravnava bolnikov, življenje s KVČB, vpliv bolezni na posameznika in njegovo družino. Dogodke bo spremljala značilna vijolična barva.
Dragocena podpora
Društvo za KVČB, ki ima status invalidske organizacije, deluje od leta 2004 in ima že 2034 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Svoje člane izobražujejo, zanje organizirajo srečanja, delavnice, tabore, predavanja, jim svetujejo, podpirajo pri zagotavljanju socialne varnosti in vključevanju v okolje, ozaveščajo o aktualni problematiki.
