Skupni imenovalec je bolečina, prizadeti so predvsem sklepi
Poznamo več kot 100 vrst revmatskih obolenj, njihova pojavnost pa se s staranjem povečuje; a vsako zbadanje in trganje po sklepih in mišicah še ne pomenita revmatske bolezni, nam je pojasnila prim. Mojca Kos Golja, dr. med., spec. interne medicine in revmatologije v pokoju, častna članica Društva revmatikov Slovenije.
Več kot 80 odstotkov starejših od 75
»Sprožiteljev revmatskih bolezni ne poznamo v celoti. Skupni imenovalec pri skoraj vseh revmatskih boleznih pa je bolečina. Sicer se med seboj razlikujejo po simptomih, bolezenskem dogajanju, diagnostičnem opredeljevanju in zdravljenju, dogaja pa se, da ena revmatska bolezen preide v drugo ali se bolezni med seboj prepletajo. Za nekaterimi zbolijo že otroci, nekatere so značilne za starostnike, druge so pogostejše pri ženskah. Pri večini je vpleten imunski sistem, o njegovem delovanju in dogajanju med boleznijo pa vemo danes veliko več kot pred leti.«
Značilna jutranja okorelost
Začetek revmatoidnega artritisa je navadno počasen. Značilne so bolečine in otekline zaradi simetričnega vnetja zapestij, malih sklepov rok in osnovnih sklepov prstov stopal, prizadeti so tudi obsklepni deli. Značilni so več kot enourna jutranja okorelost, utrujenost, izguba teka, znojenje, nespečnost. Pri četrtini bolnikov se na mehanično izpostavljenih delih pojavljajo podkožni revmatoidni vozliči. Nezdravljena bolezen povzroči nepopravljive okvare oziroma deformacije sklepov, spremlja jih propad mišic, grozita invalidnost in povečana umrljivost.
V Sloveniji ima revmatsko obolenje približno 230.000 ljudi ali 11 odstotkov populacije. Osteoartroza sklepov in hrbtenice je ena najpogostejših, predvsem pri starejših: »Prizadene več kot 40 odstotkov ljudi, starih od 45 do 75 let, in kar 80 odstotkov starejših od 75 let. Zunajsklepni revmatizem je skupina bolezni, pri katerih so lahko prizadeti vezi, kite, kitne ovojnice, sluzne vrečke, nasadišča kit, mišic na kost. Revmatoidni artritis, ki doleti do odstotek populacije, prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi skoraj vse organske sisteme. Med spondiloartritise prištevamo ankilozirajoči spondilitis, psoriatični (spondilo)artritis, reaktivni artritis, enteropatične (spondilo)artritise. Poznamo še s kristali povzročena sklepna vnetja, sistemske vezivnotkivne bolezni in sistemske vaskulitise.«
Pomembno vlogo pri pojavu revmatskega obolenja ima dednost, a kot pojasnjuje prim. Kos Goljeva, številne bolezni lahko sprožijo različni dejavniki iz okolja, kot so kajenje, ultravijolični žarki, bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi, ter notranji telesni dejavniki: »Revmatske bolezni so včasih povezane tudi z nekaterimi drugimi boleznimi, z luskavico, debelostjo, krvnimi boleznimi, s kemoterapijo, uživanjem nekaterih zdravil ...« Zgodnja diagnoza je ključna za učinkovito zdravljenje, ki poteka vse življenje. Ob pozni diagnozi lahko namreč nastanejo nepopravljive spremembe na gibalih in invalidnost, pri boleznih, kjer se pojavlja prizadetost celega telesa, pa so bolniki lahko tudi smrtno ogroženi: »Zdravljenje delimo v nefarmakološko in farmakološko.
Gibanje je ključno
Društvo revmatikov Slovenije s številnimi dejavnostmi skrbi za ozaveščanje članov, pomaga reševati težave, prek SOS-telefona omogoča strokovno svetovanje, organizira različne dejavnosti, telesno vadbo, izobraževalne seminarje v naravnih zdraviliščih, omogoča pravno pomoč, izdaja glasilo Revmatik in razne zloženke. »Ob današnjem svetovnem dnevu revmatskih bolezni smo ob podpori podjetja Medis pripravili vseslovensko akcijo spodbujanja gibanja Skočimo na lepše, v kateri sodelujejo tudi znani obrazi. Gre za celovit program strokovno vodenih in ciljno usmerjenih videovadb na spletni strani društva in youtube kanala, ki je namenjen vsakemu posamezniku, predvsem pa bolnikom z diagnozo vnetne revmatične bolezni. Pripravili smo tudi serijo jesenskih brezplačnih webinarjev v sodelovanju z različnimi strokovnjaki,« je pojasnila Petra Zajc, univ. dipl. pravnica, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije.
Prvo zajema poučevanje bolnika o bolezni, zdravem življenjskem slogu, ustrezni telesni dejavnosti, pomoči pri vsakdanjih opravilih, opustitvi razvad, izogibanju stresu in psihosocialno pomoč. Cilj zdravljenja z zdravili je umiritev bolezni, ki pa je včasih pri dolgo trajajoči bolezni ni možno doseči. Uporabljamo simptomatska zdravila, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno. Velik napredek so prinesla konvencionalna sintezna zdravila, ki spreminjajo potek bolezni in se vpletajo v delovanje imunskega sistema. Poleg tega imamo na voljo biološka sintezna zdravila, ki zavirajo aktivnost imunskih celic. Najnovejša so tarčna sintezna zdravila, ki zavirajo znotrajcelične signalne molekule in tako zmanjšajo tvorbo provnetnih citokinov.«
