AKTIVNI IN ZDRAVI

Putiko je treba zdraviti takoj in do konca življenja

Putika, kakor pogovorno imenujemo urični artritis ali protin, je nekoč veljala za bolezen kraljev, povezovali so jo s preobiljem (mastne) hrane. Ta je sicer res lahko povod za nenadne hude bolečine v sklepih, sicer pa to presnovno bolezen povzroča kopičenje urata v krvi. Zdraviti jo je treba začeti takoj, a še vedno mnogi čakajo več let, preden ukrepajo – do takrat pa že lahko povzroči veliko škode.
Fotografija: Putiko povzročajo uratni kristali, ki se odlagajo v sklepe. FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
Putiko povzročajo uratni kristali, ki se odlagajo v sklepe. FOTO: Depositphotos

Danes putiko ali protin še vedno najpogosteje povezujemo s hrano, a v resnici je to presnovna bolezen, na katero lahko s hrano vplivamo samo deloma. Kot pravi revmatologinja Sabina Škornik, dr. med., jo povzročajo uratni kristali, ki se odlagajo v sklepe. Na mestu, kjer se kristali kopičijo, se sproži vnetje in sledijo vsi ti znaki, ki jih poznamo pod imenom putika – torej močno boleč, vroč, otečen in pordel sklep. Najbolj tipičen znak je prizadet palec na nogi, a se zelo pogosto pojavlja tudi v predelu narta, gležnja, kolena, komolca ... Prav tako ne prizadene zgolj moških (gre sicer za najpogostejši artritis pri moških po 40. letu), temveč se po 65. letu v približno enakem deležu pojavi tudi pri ženskah.

Genetika ali hrana?

»Glavni razlog za odlaganje kristalov v sklepih je povečana serumska koncentracija urata, se pravi sečne kisline v krvi. Razlogov za to je več, primarni so prirojeni, največkrat gre za genetske okvare oz. motnje v presnovi purinov. Drugi razlogi (sekundarni) so lahko bolezni, ki povečajo tvorbo sečne kisline v telesu, denimo bolezni kostnega mozga (limfoproliferativne bolezni), debelost, kronično uživanje alkohola, prav tako hemolitična anemija in luskavica,« je pojasnila naša sogovornica in dodala, da izločanje urata denimo zmanjšujeta kronično uživanje alkohola in dehidracija, prav tako kronična ledvična bolezen, na nastanek protina ne nazadnje vplivajo nekatera zdravila, med njimi aspirin in nekateri diuretiki, to so zdravila, s katerimi pospešujemo izločanje vode iz telesa. »Šele na tem mestu pridemo do vnosa hrane, s katero lahko tudi vplivamo na to bolezen.«

Lahko torej določena hrana sproži napade protina? »Lahko, a seveda ob izpolnjenih prej omenjenih pogojih. Dietni prekršek je lahko razlog za sprožitev akutnega napada, morda čezmerno uživanje alkohola, tudi poškodba ali okužbe so lahko povod za zagon. Včasih pa nastopi, ne da bi vedeli, da se je zgodilo kaj od tega,« je pojasnila revmatologinja.

Določena živila so za bolnike s putiko prepovedana. FOTO: Shutterstock
Določena živila so za bolnike s putiko prepovedana. FOTO: Shutterstock

Treba jo je zdraviti, sicer …

Težava je tudi v tem, da bolezen poteka v obdobjih, v začetnem pa ni nobenih znakov, četudi že imamo povišano raven urata v telesu. To obdobje lahko traja dolgo (tudi do 20 let), dokler se ne zgodi prvi zagon vnetja – ko neki sklep nenadoma začne boleti ter na hitro oteče in pordi. Pri tem je pomembno že prvič prepoznati znake protina in obiskati zdravnika, opozarja revmatologinja: »Velikokrat se zgodi, da imajo ljudje enkrat ali dvakrat na leto težave in vedo, da gre za putiko, pa je vseeno ne zdravijo. Toda po približno desetih letih je lahko stanje že resno.«

Dolgoletno ponavljajoče se vnetje v sklepih namreč naposled povzroči okvaro sklepnega hrustanca, ta vodi v deformacijo sklepov in tako imenovano artrozo sklepa. Druga težava je nastanek tofov: »Gre za skupke uratnih kristalov, ki jih najdemo v podkožju v okolici sklepov in zunaj sklepov npr. na uhljih … Tofi lahko zrastejo v precej velike zatrdline in so lahko zelo moteči. Odstranjujemo jih redko, večinoma le, kadar bolnika ovirajo ali če se razvije bakterijska okužba.« Zato je treba raven urata ves čas nadzirati z zdravili, saj se z njimi tudi tofi, ki so sicer zelo trdovratni, zmanjšajo, sčasoma morda celo izginejo. Revmatologinja opozarja še, da se kristali lahko nalagajo tudi v ledvice, kar lahko vodi v kronično ledvično bolezen in nastanek ledvičnih kamnov.

Napad protina se zdravi s protivnetnimi zdravili (največkrat so to nesteroidni antirevmatiki, kolhicin, občasno tudi z glukokortikoidi). Po umiritvi vnetja je treba znižati raven urata v krvi, in sicer z zdravili, ki zmanjšajo njegovo tvorbo in jih je treba jemati redno ter do konca življenja (alopurinol, febuksostat). »Težave je treba vzeti resno in jih zdraviti, pri tem pa upoštevati tudi dieto,« je povzela sogovornica in poudarila, da se je ob bolezni nujno izogibati zlasti žganim pijačam, pivu, sladkim pijačam, bogatim s fruktozo, drobovini, morskim sadežem, dimljenemu mesu …


Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije