To pa je rekord: med svetovnimi rekordi kar osem slovenskih!
Slovenci smo majhen narod, a vseeno so med nami tudi rekorderji. In ti so svoje mesto našli v Guinnessovi knjigi rekordov, eni najbolje prodajanih knjig na svetu, v kateri že od 1955. vsako leto objavljajo največje dosežke človeštva. Te dni je pri nas izšla slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov za leto 2023, v kateri je skupno 17 slovenskih rekordov.
Letos so obdelali 38.991 prijav, med katerimi se jih je skozi strogi drobnogled prebilo 4964, v knjigi pa je vključen izbor 2697 rekordov, med katerimi jih je več kot 80 odstotkov novih ali izboljšanih. Kakor je povedala Branka Fišer, urednica pri založbi Učila international, kjer je ravnokar izšla slovenska izdaja, letošnja Guinnessova knjiga združuje tri vodilne teme: vesolje, raznolikost in vključenost ter 150. obletnico romana Julesa Verna V osemdesetih dneh okoli sveta.
Novi slovenski rekordi
V najnovejši slovenski izdaji je objavljenih osem novih slovenskih rekordov. Pa pojdimo lepo po vrstnem redu v knjigi. Maja 2020 so pri podjetju Matica MB iz Komende izdelali največjo matico na svetu z dimenzijami 6,6 m x 4,16 m x 2 m. Najtežji ženski flash vzpon z oceno 5,14b je dosegla naša izjemna plezalka Janja Garnbret, in sicer 1. novembra 2021 v španski Oliani. Najdaljšo prejadrano razdaljo v dvoje na barki tipa dinghy – 621,5 km od 30. maja do 2. junija 2021 – sta preplula Uroš Kraševec in Maruša Močnik. V Guinnessa so se kot najstarejši neprekinjeno delujoči slovenski narodno-zabavni ansambel uvrstili Štirje kovači, ki so začeli igrati 2. septembra 1954 in so do 14. decembra 2020 nastopali že 66 let in 103 dni.
Med Guinnessovimi rekorderji je tudi naš kolesarski as Primož Roglič, ki se je septembra 2021 vpisal med njih z največ – tremi – zaporednimi zmagami na španski dirki Vuelta. Potem je tukaj spretni košarkar Luka Trpin, ki se je v knjigo vpisal kar z dvema rekordoma: največ košarkarskimi osmicami v minuti (74 osmic, 15. januar 2022) in največ košarkarskimi osmicami z odbojem v minuti (67 osmic, 18. decembra 2021). V Guinnessa pa je prišla tudi občina Lendava, ki je 4. septembra 2021 pripravila največjo količino bograča doslej: v velikanskem kotlu so ga skuhali kar 1801 kilogram.
Slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov 2023 z 256 stranmi in s trdimi platnicami je že na prodaj za 24,99 evra.
V knjigi sta še dva slovenska rekorda: Predjamski grad, ki je kot največji jamski grad predstavljen v poglavju Okoli sveta v 300 rekordih, in Sasha Kenney, Britanka slovenskega rodu, ki je 22. aprila lani s časom 5 ur, 5 minut in 57 sekund podrla rekord v najhitrejšem maratonu med vrtenjem obroča hulahop. Poleg tega je v slovenski izdaji, prilagojeni za naš trg, predstavljenih še sedem nedavnih rekordov, ki so bili objavljeni že prej; skupaj jih je torej 17. V angleški izdaji, ta ima največjo naklado, pa je predstavljenih pet slovenskih rekordov.
