Penine pet let zorele na morskem dnu

Zdaj je čas penin in skrivnostnih čarov njihovih sladkobno pikavih mehurčkov. Silvestrske poljube in dobre želje namreč po pravilu spremlja pok zamaška buteljke z omamnostjo njene vsebine. Ta tudi sicer ob najrazličnejših priložnostih vse pogosteje daje tisti pomembni pečat svečanosti. A vse prevečkrat mislimo, da se penina pije samo za praznike, saj je nadvse prijetna pijača za kadar koli.

Cene so dostopne in si jo lahko privoščimo ob vseh drugih priložnostih, tako kot vsako dobro vino.
Domačih vrst penin je vsako leto več in proizvaja jih vse več vinarjev, ki pa so se v teh težkih časih pandemije zaradi premajhnega povpraševanja oziroma prenasičenosti trga znašli v neprijetnih razmerah. Kljub temu nekateri pišejo zgodbo o uspehu. Med njimi je štajerski vinar Silvo Črnko z ženo Alenko iz Jerenine pri Šentilju, ki sta bila prva v Sloveniji in celo v Evropski uniji, ko sta leta 2009 namesto v vinsko klet dala svojo penino oceanus poskusno dozoreti kar na dno Piranskega zaliva.

Zamisel se je porodila, ko sta se povezala z dr. Ireno Fonda, ki sredi Piranskega zaliva vodi ribogojnico, znano po kakovostnih brancinih, ter njenim bratom Leanom Fondo, ki se ukvarja s potapljaško dejavnostjo oziroma podvodnimi deli.

Navdihnila ju je hčerka

Varen prostor na dnu morja so našli pod ribogojnico Fonda, v globini kakšnih 12 metrov, kjer se temperatura vse leto suka okoli dobrih 13 stopinj Celzija. Poskus s 100 steklenicami penine in nekaterih drugih Črnkovih vin je popolnoma uspel.

»Če se hči Tamara ne bi začela aktivno potapljati, se verjetno tega ne bi spomnili. Ko je pripovedovala, kako je bilo na potopu in kako so njeni kolegi pod vodo celo nazdravili s penino ter eno polno steklenico zakopali v pesek ter jo pustili za drugo sezono, se nam je porodila ideja, da bi dali našo penino zoreti v morje. Sicer vemo, da so včasih v amfore shranili vino in jih zakopali ali dali v morje, da ne govorimo o najdbah na starih potopljenih galejah,« pripoveduje Silvo Črnko.

Še zlasti ko so spoznali, da je vsebina buteljk z morskega dna boljša od tistih, ki zorijo v domači kleti, so bili navdušeni. »Prevzela nas je struktura pijače, bogatejše po okusu, bolj polne, bolje ohranjene,« pripoveduje vinar, ki je tudi sicer po vsem svetu, od Maribora do San Francisca, znan po kakovostnih vinih blagovne znamke Črnko. »Odziv je bil zelo dober in prva generacija oceanusa je takoj pošla, saj so ga ljudje še zlasti radi kupovali za darilo za prijatelja navtika, potapljača ali ljubitelja morja,« pravi Črnko in dodaja: »Poseben čar steklenic oceanusa, ki je kakovostna ekstra suha penina, pridelana po metodi s sekundarno fermentacijo, je tudi njegova zunanja podoba. Drobceni morski organizmi in školjke cevkarji, alge, korale si na steklenicah ustvarijo nov dom. Ko smo prve potegnili ven, se je izkazalo, da je vsaka postala unikatna in da je na dnu Piranskega zaliva presenetljivo bogato življenje, ki se je preselilo nanje.«

Zdaj so še globlje

Na področju morskega kletarjenja je oral ledino, saj nihče ni vedel, kako se bo vsebina steklenic počutila tam doli. Preden so šle prve v morje, je bilo treba rešiti vrsto tehničnih problemov. Tako na primer ni bilo malo pomislekov okoli stalnosti temperature morja, o najprimernejši globini, strukturi dna, o vplivu slane vode na zamaške in ne nazadnje o načinu zlaganja ter varni postavitvi steklenic. Izkušenj je bilo vedno več in tako so z leti v morsko vinsko klet in iz nje romale nove generacije steklenic.


Pred nekaj leti so izbrali novo lokacijo na Debelem rtiču pri školjčišču Prosub d. o. o., ki je najmočnejši gojitelj klapavic v Sloveniji. »Tu je globina morja 19 metrov in torej večja od tiste pri ribogojnici Fonda. Znano je, da so poletja vse toplejša, zato želimo, da so steklenice globlje. Tako bo manj možnosti, da jih doseže kak toplejši tok morja, ki bi vinu lahko škodil,« pripoveduje Črnko. Steklenice so najprej na pomolu v Valdoltri varno zložili v kovinske kletke, te pa z barko prepeljali v bližino školjčišča in jih s pomočjo dvigala ter potapljačev varno spustili na morsko dno. Seveda jih je zelo malo vedelo, kje točno je bil ta zaklad. Na zorenje so dali polsladki sauvignon in rumeni muškat letnik 2015 ter seveda penino oceanus iz chardonnayja in belega pinota.


Pred dobrim mesecem so po petih letih presodili, da je najugodnejši čas za dvig steklenic. Seveda imata kakovost in izvirnost svojo ceno. Za buteljko oceanusa je treba odšteti okoli 250 evrov, blagovna znamka pa postaja v svetu vse bolj znana.