Nevarnost blizu: medved v Ljubljani?!
Le nekaj kilometrov od središča prestolnice leži ena od bolj priljubljenih ljubljanskih izletniških točk Orle. Do tja prek Golovca vodi prijetna gozdna pot, ravno pravšnja za vse tiste, ki se želijo vsaj malo ohladiti v teh vročih julijskih dneh. Za takšen sprehod se je pred dnevi odločil tudi eden od prebivalcev ljubljanskega predela Rudnik.
Tam pri župnijski cerkvi sv. Simona in Jude Tadeja je tako zavil navkreber proti Orlam in sledil je šok! Le 40 metrov pred seboj je, kot je sprehajalec zapisal na facebooku (pozneje je sicer objavo umaknil), zagledal srednje velikega medveda, ki pa je bil »na srečo zaposlen z iskanjem hrane« in ga tako ni opazil.
A kaj bi bilo, če bi ga? Nekatera dosedanja srečanja človeka in medveda v Sloveniji se namreč niso povsem nedolžno končala. Še januarja letos smo kar dvakrat poročali o tem, kako je medved napadel naključnega sprehajalca oziroma sprehajalko. V gozdu približno 150 metrov od vasi Drenik pri Pijavi Gorici je 29. januarja 53-letno žensko presenetila skupina petih medvedov. Pred zvermi se je domačinka najprej poskusila skriti za drevo, a jo je izdalo globoko dihanje in premikanje.
Eden od članov medvedje družine se je zapodil proti njej, zakričala je, da bi ga odgnala, smo takrat izvedeli od Mitje Spindlerja, starešine Lovske družine Škofljica. Medved jo je nato udaril s šapo, ji pretrgal obleko in jo lažje poškodoval. Spindler je domneval, da jo je napadel eden od mladičev, a tudi ta je lahko nevaren; ima že okoli 50 kilogramov, saj gre v tem primeru za lanski naraščaj.
Medvedka skoraj ubila lovca
Natančno en teden pred tem pa je na drugem koncu države razjarjena medvedka med pogonom divjih prašičev skoraj ubila 63-letnega lovca Benjamina Purgerja iz vasi Malovše v Črnicah. »Enih 10 metrov pred mano sem ji dal strel v zemljo, da bi jo odgnal, ampak je šla direktno na mene, pol pa ni bilo več variante …« je opisoval srečanje z medvedko. In posledice? Na hrbtu je imel polomljena rebra: »Rebra so polomljena tudi po trikrat, samo vicev mi ne praviti, ker znorim od bolečine,« nas je hudomušno opomnil ter dodal, da je imel na hrbtu »močno rano, kjer je šel zob skozi«. Kako se je končalo, ga takrat še povprašamo. Pokazal je na svojo zavito levico in pojasnil: »Roko sem imel obrnjeno za 90 stopinj, z njo si nisem mogel dosti pomagati. Naslonil sem se na desno roko in ji z nogo dal šus direktno v oko, da je zarjovela in pobegnila.«
Par trenutkov sva se gledala z razdalje 5–10 metrov, nato pa sem začel teči, kolikor so me nesle noge.
Marca letos pa je več sreče pri srečanju z medvedom imel Ivan Imperl s Prepretnega. »Z ženo sva bila na njivi, pes pa je ves čas divje lajal,« se je spominjal za Novice in dodal, da je šel na dvorišče pogledat, kaj se dogaja: »V sosedovem pašniku z ovcami je bil medved. Par trenutkov sva se gledala z razdalje 5–10 metrov, nato pa sem začel teči, kolikor so me nesle noge.« Ko ga je žena videla, kako teče, se je začela smejati, saj ji ni bilo jasno, kaj je Ivana, srčnega bolnika, spravilo v tak dir. Njemu pa niti najmanj ni bilo do smeha. Srečanju z medvedom se je tako za las izognil.
V Lovski družini Škofljica informacije o prisotnosti medveda niso mogli potrditi, saj v zvezi s tem niso prejeli nobene prijave.
40 metrov je bil oddaljen.
Ne izključujejo pa možnosti, da gre za resnične navedbe. Vseeno sprehajalcem odsvetujejo zadrževanje na omenjenih območjih, še posebno v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Prav tako svetujejo, da se sprehajalci zadržujejo v manjši skupinah, so glasni in tako medveda opozorijo na svojo prisotnost. Če sprehajajo psa, naj bo ta obvezno na povodcu.
