PROMETNA VARNOST
Na cestah rekordno nizko število mrtvih
Lani na naših cestah manj mrtvih in tudi manj prometnih nesreč. Najhujša se je avgusta zgodila na nekdanji hitri cesti pri Trebnjem.
Odpri galerijo
Alkoholiziran voznik je v Podljubelju zapeljal z nadvoza. FOTO: PGD Bistrica Pri Tržiču
Epidemija novega koronavirusa je lani zaznamovala tudi prometno varnost na slovenskih cestah. K sreči pozitivno. V najhujših prometnih nesrečah je skupaj umrlo 80 ljudi, kar je za petino manj kot predlani. »Število umrlih je najmanjše v zgodovini Slovenije,« pravi direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar.
Tudi poškodb je bilo na letni ravni manj, in sicer za približno četrtino. Do 30. novembra je bilo hudih in lažjih poškodb skupaj 5385, v enakem obdobju predlani 7066. Za okoli 20 odstotkov pa je bilo do 30. novembra lani v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 manj tudi nesreč na slovenskih cestah – skupno so jih našteli 13.879. Hribar je izpostavil podatke glede prometne varnosti iz časa prvega, pomladanskega in drugega, jesensko-zimskega zaprtja države. »V času med 15. marcem in 15. majem lani je bilo 1516 prometnih nesreč, v enakem času predlani pa 2952. V času druge epidemije, (podatki med 19. oktobrom in 6. decembrom) je bilo 1425 nesreč, v enakem obdobju predlani pa 2740. Če govorimo o posledicah, je bilo v prvi epidemiji smrtnih prometnih nesreč manj za tretjino, poškodb pa za polovico. V času druge epidemije so podatki še bolj spodbudni, saj je smrtnih prometnih nesreč manj kar 71 odstotkov, poškodb pa za 62 odstotkov,« pojasni direktor Agencije za varnost prometa in doda, da tudi te spodbudne številke ne morejo izraziti stisk družin in bližnjih, ki so jih ponesrečenci pustili za seboj. In zato pozivov za odgovorno vožnjo nikdar ni preveč. Manjše število prometnih nesreč in njihovih posledic na letni ravni je, kot sklene Hribar, tudi posledica ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19, ki so zmanjšali promet na slovenskih cestah. In po njegovem tudi skupnih preventivnih naporov Agencije za varnost prometa in policije, ki izvaja poostren nadzor na cestah.
V času spomladanskega zaprtja države, natančneje v noči na 13. april, pa se je tragedija zgodila v Adamičevi ulici v Mariboru. Petindvajsetletna Mariborčanka B. R. je vozila osebni avtomobil v smeri Obrežne ulice. Med vožnjo je na pokrovu motorja prevažala 24-letnega Mariborčana in 22-letno Mariborčanko, ki sta se z rokami držala za streho vozila, obrnjena k voznici. Ko je pripeljala v iztek blagega desnega ovinka, je zapeljala v levo, prek nasprotnega voznega pasu, zatem pa levo z vozišča in trčila v vrtno ograjo. Po trčenju sta potnika padla s pokrova motorja na vozišče, kjer sta hudo ranjena obležala, pozneje je 24-letnik v kliničnem centru umrl. Povzročiteljica nesreče je bila voznica začetnica, ki bi smela za volan sesti le popolnoma trezna, elektronski indikator pa je pokazal, da je imela v sebi 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Na dolenjski avtocesti pa sta po prometni nesreči 18. maja ugasnili dve življenji. Nesreča se je zgodila, ker je 70-letni voznik vozil po levem prometnem pasu avtoceste v nasprotni smeri proti Grosupljemu. Na viaduktu Reber je čelno trčil v vozilo, ki ga je nasproti pravilno pripeljal 48-letni voznik. Povzročitelju ni bilo pomoči in je zaradi hudih poškodb umrl, istega dne pa je v bolnišnici umrl še 48-letnik. Veliko sreče v nesreči pa je 24. maja imel alkoholiziran voznik (alkotest je pokazal 0,97 miligrama na liter izdihanega zraka, kar je debela dva promila) v Podljubelju. Zaradi nepravilne strani vožnje se je z osebnim avtomobilom prevrnil na streho. »Na nadvozu je trčil v betonski robnik, prebil ograjo, zapeljal na brežino in se prevrnil na glavno cesto. V nesreči se je poškodoval,« so strnili na PU Kranj.
Alkohol še vedno ubija na cestah!
Do konca novembra lani so alkoholizirani vozniki povzročili nekaj več kot 1260 prometnih nesreč, kar je po besedah Hribarja 10 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju predlani. »Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do 30. novembra je 26 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja,« izpostavi. V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 8 preminulih (33 %). Tisti, ki so vozili pod vplivom drog, pa so povzročili 55 prometnih nesreč (predlani 74). Povzročili so šest smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 oseb (leta 2019 8), od tega je bil en povzročitelj tudi pod vplivom alkohola.
Do konca novembra lani so alkoholizirani vozniki povzročili nekaj več kot 1260 prometnih nesreč, kar je po besedah Hribarja 10 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju predlani. »Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do 30. novembra je 26 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja,« izpostavi. V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 8 preminulih (33 %). Tisti, ki so vozili pod vplivom drog, pa so povzročili 55 prometnih nesreč (predlani 74). Povzročili so šest smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 7 oseb (leta 2019 8), od tega je bil en povzročitelj tudi pod vplivom alkohola.
Tudi poškodb je bilo na letni ravni manj, in sicer za približno četrtino. Do 30. novembra je bilo hudih in lažjih poškodb skupaj 5385, v enakem obdobju predlani 7066. Za okoli 20 odstotkov pa je bilo do 30. novembra lani v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 manj tudi nesreč na slovenskih cestah – skupno so jih našteli 13.879. Hribar je izpostavil podatke glede prometne varnosti iz časa prvega, pomladanskega in drugega, jesensko-zimskega zaprtja države. »V času med 15. marcem in 15. majem lani je bilo 1516 prometnih nesreč, v enakem času predlani pa 2952. V času druge epidemije, (podatki med 19. oktobrom in 6. decembrom) je bilo 1425 nesreč, v enakem obdobju predlani pa 2740. Če govorimo o posledicah, je bilo v prvi epidemiji smrtnih prometnih nesreč manj za tretjino, poškodb pa za polovico. V času druge epidemije so podatki še bolj spodbudni, saj je smrtnih prometnih nesreč manj kar 71 odstotkov, poškodb pa za 62 odstotkov,« pojasni direktor Agencije za varnost prometa in doda, da tudi te spodbudne številke ne morejo izraziti stisk družin in bližnjih, ki so jih ponesrečenci pustili za seboj. In zato pozivov za odgovorno vožnjo nikdar ni preveč. Manjše število prometnih nesreč in njihovih posledic na letni ravni je, kot sklene Hribar, tudi posledica ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19, ki so zmanjšali promet na slovenskih cestah. In po njegovem tudi skupnih preventivnih naporov Agencije za varnost prometa in policije, ki izvaja poostren nadzor na cestah.
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str. FOTO: osebni arhiv
Po trku avto zagorel
Ena izmed najhujših prometnih nesreč lani se je zgodila 21. avgusta nekaj po tretji uri popoldne na nekdanji hitri cesti med Novim mestom in Trebnjim. Umrli so kar štirje ljudje. In sicer 38-letni Matej Mikulan, njegova 6 in 9 let stara otroka in 56-letna Jožefa Barle, ki je z avtomobilom pripeljala nasproti. Kot so sporočili s PU Novo mesto, je 38-letni voznik temno sivega renault megana z ljubljanskimi tablicami peljal proti Novemu mestu. Nasproti mu je pripeljala 56-letna voznica škode roomster svetlo sive barve z novomeškimi tablicami. Čelno sta silovito trčila, pri čemer je avtomobil 38-letnika, v katerem je imel dva otroka, zgorel. Vsi štirje udeleženci so umrli na kraju nesreče.Na nekdanji hitri cesti pri Trebnjem so v nesreči umrli štirje ljudje. FOTO: Osebni arhiv
V času spomladanskega zaprtja države, natančneje v noči na 13. april, pa se je tragedija zgodila v Adamičevi ulici v Mariboru. Petindvajsetletna Mariborčanka B. R. je vozila osebni avtomobil v smeri Obrežne ulice. Med vožnjo je na pokrovu motorja prevažala 24-letnega Mariborčana in 22-letno Mariborčanko, ki sta se z rokami držala za streho vozila, obrnjena k voznici. Ko je pripeljala v iztek blagega desnega ovinka, je zapeljala v levo, prek nasprotnega voznega pasu, zatem pa levo z vozišča in trčila v vrtno ograjo. Po trčenju sta potnika padla s pokrova motorja na vozišče, kjer sta hudo ranjena obležala, pozneje je 24-letnik v kliničnem centru umrl. Povzročiteljica nesreče je bila voznica začetnica, ki bi smela za volan sesti le popolnoma trezna, elektronski indikator pa je pokazal, da je imela v sebi 0,51 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Hitrost in substance
Neprilagojena hitrost, ki je velikokrat dejavnik v tovrstnih nesrečah, je bila po podatkih policistov 3. marca usodna za 24-letnega Blaža Majerja iz Dolge vasi. »Prometna nesreča okoli pol desete ure zvečer se je zgodila, ker je voznik zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v stanovanjsko hišo,« so potek opisali na PU Ljubljana. Osemintridesetletni voznik avtomobila iz Ankarana pa je 19. aprila med vožnjo proti Izoli povzročil nesrečo, v kateri je umrl 39-letni voznik motornega kolesa iz Kopra Borut Gojak. S PU Koper so sporočili, da je bil povzročitelju odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je bil negativen, je bil pa hitri test na mamila pozitiven na več vrst prepovedanih substanc.80 ljudi je lani umrlo na slovenskih cestah.
Na dolenjski avtocesti pa sta po prometni nesreči 18. maja ugasnili dve življenji. Nesreča se je zgodila, ker je 70-letni voznik vozil po levem prometnem pasu avtoceste v nasprotni smeri proti Grosupljemu. Na viaduktu Reber je čelno trčil v vozilo, ki ga je nasproti pravilno pripeljal 48-letni voznik. Povzročitelju ni bilo pomoči in je zaradi hudih poškodb umrl, istega dne pa je v bolnišnici umrl še 48-letnik. Veliko sreče v nesreči pa je 24. maja imel alkoholiziran voznik (alkotest je pokazal 0,97 miligrama na liter izdihanega zraka, kar je debela dva promila) v Podljubelju. Zaradi nepravilne strani vožnje se je z osebnim avtomobilom prevrnil na streho. »Na nadvozu je trčil v betonski robnik, prebil ograjo, zapeljal na brežino in se prevrnil na glavno cesto. V nesreči se je poškodoval,« so strnili na PU Kranj.
