Miličnik Vlado slika za dober namen (FOTO)
Zgornjesavinjčan Vlado Parežnik, likovni samouk iz Mozirja, skoraj vsako leto pripravi dobrodelno razstavo svojih unikatnih likovnih del, ki jih ustvarja v tempera tehniki in tušu, imaginarne vsebine in cvetje pa tudi v črni tuš tehniki, v tako imenovanih perorisbah. Razstav ni pripravljal le v času korone. Prejšnja leta je denar od prodanih likovnih del namenil otrokom za hrano, letos pa se je odločil, da z izkupičkom pomaga ukrajinskim pribežnikom.
»Tokrat je to moja že 41. samostojna dobrodelna razstava, ki bo odprta vse do konca aprila. Dela si je mogoče ogledati v likovnem salonu in drugih prostorih moje hiše na Levstikovi ulici 9 v Mozirju,« nam pove 85-letni Parežnik, ki je začel karikature ustvarjati že v osnovni šoli. Za razstavo je pripravil tudi plakat, ki je hkrati spomin na udeležbo na prvem mednarodnem likovnem taboru slovenskih slikarjev naivcev, ki se ga je avgusta 1968 udeležil v Trebnjem na Dolenjskem.
»Takrat nas je bilo tam devet likovnikov, danes sva od teh živa le še dva,« nam pove Parežnik, ki je še pred skoraj pol stoletja nosil uniformo mož v modrem.
Od zidarja do kriminalista
Danes Parežnik, nekdanji miličnik in kriminalist, predvsem veliko riše, piše pa tudi pesmi in kuha sladke marmelade. Rodil se je na kmetiji v Zavrhu pri Galiciji v občini Žalec kot sedmi od desetih otrok. A že pri 12 letih mu je mama umrla in je odšel od doma s trebuhom za kruhom, kot radi rečemo.
150
razstav je že pripravil.
»Takrat je bila velika revščina. Delat sem šel k gradbincem in se najprej izučil za zidarja. Ko sem odslužil vojaški rok, pa sem naredil tečaj in se zaposlil v policiji kot miličnik. Končal sem tudi srednjo policijsko šolo v Tacnu in se vpisal na prvo stopnjo prava na mariborsko univerzo, zaradi česar sem pristal med kriminalisti. A sem se dela ob vikendih in zlasti ponoči nasitil, zato sem bil zadnjih 15 delovnih let v Mozirju občinski tržno-prometni inšpektor,« nam pripoveduje kleni Mozirjan, ki pa je z enim očesom vseskozi pogledoval tudi v zrak in v Levcu opravil tečaj za jadralnega letalca. Tudi zaradi teh novopridobljenih veščin pa je bil v policiji del specialne enote.
Pri 12 letih sem bil večkrat lačen kot sit, zato se me stiske, predvsem otrok, danes tudi beguncev, še kako dotaknejo.
Kot rečeno, kot upokojenec najraje riše, najraje rože in najrazličnejše ornamente. V Zgornji Savinjski dolini, Mislinji in na Koroškem je pripravil več kot 150 razstav. »Pri 12 letih sem bil večkrat lačen kot sit, zato se me stiske, predvsem otrok, danes tudi beguncev, še kako dotaknejo. Najbolj si želim, da nihče ne bi bil lačen in da bi živeli v miru, pa vidimo, kaj se dogaja,« sklene Parežnik, ki upa, da bo prodal čim več svojih likovnih del in tako pomagal, da bo manj lačnih sirot.
