PROSLAVA
Janša: Ta sodba je bila veličastna, odmevala je v duši in srcu slehernega Slovenca
»Bodimo ponosni, bodimo zavedni, bodimo odgovorni in bodimo zgled našim najmlajšim,« je v govoru v DZ pozvala Tina Heferle.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Urad predsednika vlade
Proslava ob 30. obletnici plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločno in enotno odločili za lastno državo, je potekala precej drugače, kot so potekale podobne proslave v preteklih letih. Zaradi epidemije je bila posneta brez gostov v Cankarjevem domu, kjer je običajno potekala.
Preberite tudi:
Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, je svoj govor začel s slovitimi besedami 'očeta samostojne Slovenije' Jožeta Pučnika: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo …« S temi besedami je Pučnik označil trenutek »najpomembnejše odločitve v zgodovini slovenskega naroda. Čas, edini čas, ko si je narod resnično dobesedno napisal sodbo sam. In ta sodba je bila veličastna, odmevala je navzven po svetu ter v duši in srcu slehernega Slovenca,« je nadaljeval Janša, ki pa se ni mogel izogniti niti sedanjim epidemiološkim časom. »Mineva leto, zaradi posledic pandemije poimenovano annus horribilus. Grozno leto. Namesto da bi v času preizkušnje iz zaklada enotnosti bogato jemali, so nekateri nanj v tem času navalili še nekaj stotov skal. Zato v spopadu z epidemijo plačujemo višjo ceno, kot bi bilo potrebno.«
Celotni nagovor si lahko ogladate tukaj.
Preberite tudi:
Pred 30 leti smo odločali o odcepitvi od Jugoslavije
Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, je svoj govor začel s slovitimi besedami 'očeta samostojne Slovenije' Jožeta Pučnika: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo …« S temi besedami je Pučnik označil trenutek »najpomembnejše odločitve v zgodovini slovenskega naroda. Čas, edini čas, ko si je narod resnično dobesedno napisal sodbo sam. In ta sodba je bila veličastna, odmevala je navzven po svetu ter v duši in srcu slehernega Slovenca,« je nadaljeval Janša, ki pa se ni mogel izogniti niti sedanjim epidemiološkim časom. »Mineva leto, zaradi posledic pandemije poimenovano annus horribilus. Grozno leto. Namesto da bi v času preizkušnje iz zaklada enotnosti bogato jemali, so nekateri nanj v tem času navalili še nekaj stotov skal. Zato v spopadu z epidemijo plačujemo višjo ceno, kot bi bilo potrebno.«
»Izključevanje drugače mislečih«
Ni pa se Janša izognil niti temu, da smo Slovenci tri desetletja po plebiscitarni odločitvi, ki je v Sloveniji postala sinonim za enotnost, močno razklani: »Namesto politike sodelovanja in vključevanja sta bili skoraj dve tretjini časa po osamosvojitvi zaznamovani z izključevanjem. Večina tega, kar danes v Sloveniji večino ljudi različnih prepričanj moti, je posledica izključevanja drugače mislečih. Drugače misleče se praviloma izključuje iz ideoloških razlogov. Če pa se branijo, se njim očita, da odpirajo ideološke teme. Polovici naroda se tako velikokrat zanika temeljna demokratična pravica, misliti in govoriti različno. V času, ko se spopadamo z zahrbtno boleznijo covid 19, je vsakomur jasno, kaj za naše telo pomenijo poškodovana pljuča. A virus izključevanja povzroča enake posledice na telesu naroda in države. Kako bomo zdravi, hitri in uspešni, če ne moremo dihati z obema kriloma pljuč? Politika izključevanja je tudi posledica javnega poudarjanja tega, kar nas ločuje. Namesto poudarjanja tega, kar nas združuje. In ni večjega simbola skupnega, kot sta plebiscit in osamosvojitev.«Celotni nagovor si lahko ogladate tukaj.
Tina Heferle. FOTO: Zajem zaslona/RTV Slovenija
Ne dopuščajmo več, da nas zgodovina razdvajaPodpredsednica DZ Tina Heferle je v govoru na slavnostni seji DZ, ki so se je med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, Janša, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, pred državnim praznikom pozvala k zasledovanju vrednot, kot so enotnost, spoštovanje, strpnost in demokratičnost. Danes tudi ni več pomembno, kdo je pred 30 leti kaj rekel in česar ni izrekel, ampak »predvsem to, da smo zmogli, da smo se odločili in da smo bili enotni«, je dejala.
Danes vemo, da je bilo jesensko obdobje v letu 1990 izjemno pomembno ter izjemno napeto, pri tem je »bilo ključno, da so takratni slovenski politiki premogli zadostno mero potrpežljivosti,« je spomnila.
Za uspeh tako velikega projekta, kot je bila osamosvojitev, je bilo po njenih besedah nujno potrebno enotno in usklajeno delovanje vseh - tako koalicije kot opozicije - ki pa ga je bilo mogoče doseči samo z medsebojnim spoštovanjem. »Da vam je oziroma nam je uspelo takrat, leta 1990, preseči vse medsebojne razlike, poenotiti stališča in strniti vrste, je med drugim zaslužna naša slovenska zavest, da ko gre za vse nas, znamo in zmoremo stopiti skupaj,« je dejala poslanka LMŠ.
Tako se po njenih besedah danes ne bi smeli več obremenjevati, kdo je najbolj zaslužen, kdo je dal »tisti najboljši predlog«, kdo je »tistega večera« kaj rekel ali česa ni izrekel. »Za vse nas bi moralo biti pomembno predvsem to, da smo zmogli, da smo se odločili in da smo bili enotni. To je tisto, kar v resnici šteje,« je dodala. Poleg tega po njenih besedah »oziranje nazaj, namesto da bi gledali naprej, stari očitki namesto novih predlogov, vse to našo mlado državo hromi«.
Na koncu se je ozrla še v prihodnost. »Ne dopuščajmo več, da bi nas zgodovina, ki nas je v resnici v danem trenutku združila bolj trdno kot kadar koli poprej, kar naprej razdvajala in delila na eno ali drugo stran. Bodimo ponosni, bodimo zavedni, bodimo odgovorni in bodimo zgled našim najmlajšim. Oni so tisti, na plečih katerih bo v prihodnosti naša mala Slovenija, in oni so tisti, ki bodo lahko našo malo Slovenijo v svetu naredili veliko,« je pozvala.
STA
Danes vemo, da je bilo jesensko obdobje v letu 1990 izjemno pomembno ter izjemno napeto, pri tem je »bilo ključno, da so takratni slovenski politiki premogli zadostno mero potrpežljivosti,« je spomnila.
Za uspeh tako velikega projekta, kot je bila osamosvojitev, je bilo po njenih besedah nujno potrebno enotno in usklajeno delovanje vseh - tako koalicije kot opozicije - ki pa ga je bilo mogoče doseči samo z medsebojnim spoštovanjem. »Da vam je oziroma nam je uspelo takrat, leta 1990, preseči vse medsebojne razlike, poenotiti stališča in strniti vrste, je med drugim zaslužna naša slovenska zavest, da ko gre za vse nas, znamo in zmoremo stopiti skupaj,« je dejala poslanka LMŠ.
Tako se po njenih besedah danes ne bi smeli več obremenjevati, kdo je najbolj zaslužen, kdo je dal »tisti najboljši predlog«, kdo je »tistega večera« kaj rekel ali česa ni izrekel. »Za vse nas bi moralo biti pomembno predvsem to, da smo zmogli, da smo se odločili in da smo bili enotni. To je tisto, kar v resnici šteje,« je dodala. Poleg tega po njenih besedah »oziranje nazaj, namesto da bi gledali naprej, stari očitki namesto novih predlogov, vse to našo mlado državo hromi«.
Na koncu se je ozrla še v prihodnost. »Ne dopuščajmo več, da bi nas zgodovina, ki nas je v resnici v danem trenutku združila bolj trdno kot kadar koli poprej, kar naprej razdvajala in delila na eno ali drugo stran. Bodimo ponosni, bodimo zavedni, bodimo odgovorni in bodimo zgled našim najmlajšim. Oni so tisti, na plečih katerih bo v prihodnosti naša mala Slovenija, in oni so tisti, ki bodo lahko našo malo Slovenijo v svetu naredili veliko,« je pozvala.
STA
