Neraziskana smrt Kajžarjevega Jožeta

O sumljivem in nikoli raziskanem tragičnem dogodku v Kuželjevcu so nekateri domačini znova spregovorili jeseni 2006, ko so zaradi grobega napada na moškega iz Ambrusa pri romskem naselju družine Strojan izbruhnili nemiri in protesti okoliškega prebivalstva. Dogodki so poželi veliko medijskega zanimanja, po selitvi družine Strojan v drugo okolje pa je razburjenje potihnilo, le člani omenjene romske družine so se občasno še pojavljali v medijih, največkrat zaradi novih prekrškov ali kaznivih dejanj.
V nasprotju z omenjenim dogajanjem 2006. pa se je presenetljivo tiho in brez javnega razburjenja končalo neko starejše, tudi tragično dejanje, ki se je zgodilo blizu Ambrusa, v zaselku Kuželjevec, v katerega naj bi bila prav tako vpletena romska družina izpod Klingarja.

Tedaj, leta 1989, je nasilne smrti umrl nekaj čez petdeset let star domačin iz Kuželjevca številka 2, Jože Glavan, po domače Kajžarjev Jože. O njegovi nikoli raziskani smrti in okoliščinah krutega dejanja pa je prav zaradi dogodkov pri Ambrusu spregovoril eden od sovaščanov, ki pa se kljub časovni oddaljenosti ni želel izpostavljati v javnosti. To bi lahko razumeli kot zgovoren dokaz, kako in zakaj je smrt Kajžarjevega Jožeta pred mnogo leti ostala zavita v tančico skrivnosti. Molk okoliških prebivalcev naj bi narekoval strah pred maščevanjem.

Truplo Jožeta Glavana je ležalo na tleh ob postelji.

Pozabljena nasilna smrt

Od smrti Jožeta Glavana je torej minilo že skoraj trideset let, a s primerom se nihče že dolgo ne ukvarja, čeprav so tako domačini kot policija vedeli, da naj bi bil med osumljenci eden od članov številne romske družine Strojan.
Kot rečeno, krajani Ambrusa so se novembra 2006 odločno postavili po robu nasilju, ob tem pa so se nekateri spomnili na pokojnega Jožeta Glavana. »Takrat se ni nič zgodilo, nihče ni ukrepal, čeprav so vsi vedeli, kdo stoji za umorom. Ker je bil Kajžarjev samski, brez bližnjih sorodnikov, se nihče ni preveč zavzel za temeljito preiskavo,« so govorili. »Sicer policija vse ve,« so dodajali, »nikomur pa ni bilo jasno, zakaj so vse skupaj kar zatavšali.« Povedali so tudi, zakaj se nihče ni hotel izpostavljati in javno spregovoriti, zakaj so molčali. »Ker nikoli ne veš, kje in kdaj te lahko doleti maščevanje,« so odgovarjali.

Jože Glavan je živel v hiši številka 2 v Kuželjevcu. Bil je invalidski upokojenec, star nekaj čez petdeset let, nekoč zaposlen v ljubljanskem Litostroju, kjer je doživel delovno nesrečo. Zaradi hudo poškodovanih nog si je pri hoji pomagal z berglami, a je kljub temu po svojih močeh skrbel, da je imel kolikor toliko urejeno domovanje in okolico. Živel je sam, družine ni imel, starši so mu umrli, imel je le daljne sorodnike. Tisti, ki so se ga še spominjali, so povedali, da je rad prijel za delo, zraven pa je tudi rad pil.
Pri delu je včasih potreboval pomoč, večkrat so mu pomagali Romi, za kar jim je plačal ali jih kako drugače nagradil. Proti koncu novembra 1989 pa je Kajžarjev opazil, da mu je iz hiše izginila harmonika. Odpravil se je naravnost v romski tabor, ker je domneval, da so mu glasbilo ukradli njegovi znanci. Treba je namreč vedeti, da je Glavan dokaj pogosto popival in lahko se je zgodilo, da pravzaprav ni vedel, kdaj je harmonika izginila.

Eden od domačinov je pobrskal po spominih in opisal, kako so v noči na 27. november 1989 pri Glavanu glasno rajali. Tam je bilo poleg gospodarja še nekaj Romov in družno so popivali. Po nekaj urah je nastopila tišina in zdelo se je, da v hiši številka 2 ni več žive duše.

Našel ga je poštar

Ko je dan ali dva zatem poštar potrkal na Jožetova vrata, se ni nihče oglasil. Takoj je opazil nekaj nenavadnega; vhodna vrata so bila odklenjena, kar se sicer ni nikoli dogajalo. Glavan je bil namreč previden in je strogo zaklepal vrata. Ne le ponoči, tudi podnevi je vselej obrnil ključ v ključavnici. To so vedeli vsi domačini.

Poštar je vstopil v hišo in v spalnici ga je pričakal grozljiv prizor. Na tleh je ležalo golo truplo stanovalca. Pozneje je prišlo na dan, da med preiskavo v hiši niso našli njegovih bergel, zato se je postavljalo vprašanje, kdo bi lahko odnesel invalidski pripomoček; in prav to dejstvo kot tudi podatek, da so bila vhodna vrata odklenjena, sta napeljala na logičen sum, da se bile v smrt vpletene še druge osebe. Poleg tega so govorili, da je imel poškodbe na zatilju in drugje po glavi, v hiši pa so povsod našli prstne odtise njegovih romskih prijateljev. Toda odtisi niso mogli biti ključni dokaz za vpletenost Romov, saj so, kot rečeno, večkrat delali pri Jožetu.

Poslopje ob hiši se je skoraj sesulo že pred desetletjem.

Na pomoč je priskočila narava

Na začetku kriminalistične preiskave sumljive smrti pa je storilcem, kdor koli je že bil, priskočila na pomoč narava. Prav v noči, ko je umrl Jože Glavan, je zapadel sneg in zabrisal sledi, ki bi olajšale delo preiskovalcem in jih morda pripeljale do osumljencev in dale odgovor o morebitnih storilcih. Policisti in kriminalisti so zbirali informacije tudi pri sovaščanih in končno so res našli oziroma določili osumljenca – šlo naj bi za enega od številnih članov velike romske družine Strojan, s katerimi se je pokojni družil.

Toda znova je splet okoliščin privedel do zaključka, ki ni dal dokončnega odgovora. Osumljenec je namreč kmalu po tem dogodku doživel tragedijo – smrtno se je ponesrečil na Dvoru pri Žužemberku in s tem se je, kot kaže, zgodba o krvavem rajanju pri Kajžarjevem za vedno končala.

Ni znano, ali je bil osumljenec eden ali jih je bilo več, zato tudi ni mogoče zanesljivo trditi, da je bila preiskava ustavljena zaradi smrti osumljenca. Dokončnega odgovora o okoliščinah nasilne smrti Jožeta Glavana verjetno ne bomo nikoli dobili.

Ropanje po smrti

Po nesrečni smrti samskega Glavana je njegova hiša postala plen prav tako neznanih obiskovalcev, ki so od tam znosili vse, kar se je dalo premakniti. To se je dogajalo postopoma, dokler niso med zadnjim plenjenjem pred približno dvema desetletjema odnesli še zadnjih ostankov. Ogled zapuščene hiše je pokazal, kako temeljito delo so opravili plenilci. Hiška, ki bi lahko bila idilično domovanje, se je počasi rušila sama vase.