30 LET
Capuder, slovenski Mao Zedong
Andrej Capuder je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 na listi Slovenskih krščanskih demokratov (Demos) izvoljen za poslanca, nato pa je v prvi vladi samostojne Slovenije (1990–1993) postal minister za kulturo.
Odpri galerijo
Minister Capuder je sofinanciral Capudrovo knjigo. FOTO: MATEJ DRUŽNIK
Andrej Capuder je bil na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 na listi Slovenskih krščanskih demokratov (Demos) izvoljen za poslanca, nato pa je v prvi vladi samostojne Slovenije (1990–1993) postal minister za kulturo. Po koncu mandata je bil imenovan za veleposlanika v Parizu, kjer je deloval do leta 1997.
Nato se je vrnil na Univerzo, v obdobju med letoma 2005–2009 pa je bil znova ambasador, to pot v Rimu. Smo pa v Slovenskih novicah avgusta 1991 objavili prispevek izpod peresa Danice Petrovič o tem, da je »minister Capuder pravzaprav novi slovenski Mao Zedong«. Namreč: kulturno ministrstvo, ki ga je vodil, je najbolj velikodušno subvencioniralo (poleg Capudrovega romana) knjige s tematiko slovenstva, zamejsko literaturo in krščanske knjige in tisk.
Minister je pojasnil, da naj bi se načelo »naj cveti sto cvetov (gre za geslo Mao Zedonga) trajno vsidralo v slovenskem prostoru in postalo neizogiben člen naše kulturne in državotvorne zavesti«. Zanimivo pa je, da med 520 prošnjami ni bil sofinanciran niti en prijavljeni literarni program katerega od samostojnih kulturnih delavcev ...
Nato se je vrnil na Univerzo, v obdobju med letoma 2005–2009 pa je bil znova ambasador, to pot v Rimu. Smo pa v Slovenskih novicah avgusta 1991 objavili prispevek izpod peresa Danice Petrovič o tem, da je »minister Capuder pravzaprav novi slovenski Mao Zedong«. Namreč: kulturno ministrstvo, ki ga je vodil, je najbolj velikodušno subvencioniralo (poleg Capudrovega romana) knjige s tematiko slovenstva, zamejsko literaturo in krščanske knjige in tisk.
Minister je pojasnil, da naj bi se načelo »naj cveti sto cvetov (gre za geslo Mao Zedonga) trajno vsidralo v slovenskem prostoru in postalo neizogiben člen naše kulturne in državotvorne zavesti«. Zanimivo pa je, da med 520 prošnjami ni bil sofinanciran niti en prijavljeni literarni program katerega od samostojnih kulturnih delavcev ...
