Železna dama, ki ji ni para (Suzy)

V Dubrovniku rojena glasbena diva je nedavno praznovala še en rojstni dan, ob katerem drži obljubo, da bo pela, dokler ji bo glas dal. Ko ne bo mogla več, je ne bo. Pred kratkim je izšla njena nova skladba, ki jo je v duetu posnela z Borisom Štokom. Kljub infarktu avgusta in kljub številnim življenjskim preizkušnjam se ne da in ostaja najboljša.

Rodila se je 3. oktobra 1938, kmalu za tem ji je umrla mama. To je pustilo velik pečat v družini, v kateri je bil še tri leta starejši brat. Tako je bila drobcena, da so se bali, da deklica ne bo preživela, a je bila že takrat neuničljiva.

»Nimam časa za slavja. Ne štejem let, ne posnetih plošč. Tako je, kot bi me vprašali, kolikokrat sem poljubila ljubljeno osebo! Vem, da sem tu že dolgo, a se mi zdi, da sem komaj začela.«

Svinja za flavto

Večkrat je povedala, da sta z bratom dobila drugo mamo, ki sta jo klicala mama in je bila čudovita ženska. Preselili so se na deželo, kjer je uživala v naravi. Oče je vztrajal, da se uči šivanja in kuhanja, o flavti, ki jo je tako privlačila, ni hotel niti slišati, saj si je niso mogli privoščiti. Nazadnje ga je prepričal njen brat, ki je vztrajal, da ima deklica talent. Očeta je prepričal, da je prodal svinjo, ki so jo redili za meso, in z denarjem kupil flavto.

Pred petnajstimi leti so ji zaradi raka odstranili ledvico.

Kariero je začela leta 1958 v Sloveniji, ko je kot maturantka srednje glasbene šole leta 1958 zmagala na tekmovanju talentov flavtistov v Ljubljani. Študij je nadaljevala na glasbeni akademiji v Zagrebu, po diplomi pa začela nastopati tudi kot pevka.

Tereza je eden najlepših glasov s področja nekdanje Jugoslavije.

Pariško dekle

Leta 1962 se je poročila s pevcem Mirom Ungarom in istega leta slavila na mednarodnem glasbenem festivalu v Saint Vincentu v Italiji. Leto pozneje je rodila sina Alana in se kmalu preselila v Pariz. Tam ji na začetku ni bilo lahko, a je nastopala po kabaretih in prva v francoščini posnela Pesem za Laro iz Doktor Živaga.

V Dubrovniku se je začela moja pot in tu bo tudi moj pogreb, je dejala.

Leta 1966 je bila monaška predstavnica na Evroviziji, izbrala pa jo je sama Grace Kelly. Leta 1974 je leto po ločitvi v prometni nesreči umrl njen brat, kmalu za njim je odšla še mačeha. Takrat ji je francoska producentka nazadnje dejala, da bo morala nekaj narediti s svojim obrazom, če želi nadaljevati kariero. Šla je pod nož.

Srednješolska pevka (zgoraj levo) v družbi prijateljic na prvem nastopu kot članice zbora Dubrovniškega radia.

Neuničljiva

V drugo se je poročila z vaterpolistom Ronaldom Lopatnyjem, med njima se je skrhalo po 16 letih, ko jo je udaril. Prizadelo jo je, ker je govoril o njeni mami. »Nisem mogla dovoliti, da bi kdo grdo govoril o njej. S težkim predmetom v roki sem stekla proti njemu, a je imel dobre reflekse, odmaknil se je in me udaril po ušesu, da mi je počil bobnič,« je napisala v svoji avtobiografiji.

Vsem tragedijam navkljub – v vojni ji je pogorela hiša, čeprav se je v devetdesetih vrnila na Hrvaško, prebolela je raka ledvic in imela več operacij na glasilkah in ušesih – je to ni potrlo in je šla vedno z dvignjeno glavo naprej.

Leta 2021 je bila odlikovana z redom viteza umetnosti in književnosti, ki ji ga je v imenu Francije v Zagrebu podelil francoski veleposlanik.