Ivica Vergan razkrila podrobnosti svoje poroke

Čeprav moža Ivice Vergan že več kot desetletje ni ob njej, simpatična Primorka rada pogosto pokuka v poročni album in se spominja enega najlepših dni v svojem življenju. Njuna pot v skupno življenje ni bila postlana z rožicami, a vendar sta se za svojo ljubezen, ki je trajala 35 let, borila in si ustvarila družino.



»Ko sva se spoznala, sva bila zelo mlada, on je bil precej mlajši od mene. Veliko ljudi nama je skupno pot poskušalo preprečiti, a sva vseeno na skrivaj hodila, vztrajala in skupaj preživela 35 let, medtem ko je že marsikdo od tistih, ki so nama takrat branili zvezo, obupal. Jaz sem jih imela 20, on 17, lahko si predstavljate, kako so v tistih časih to sprejeli njegovi starši. Vsega sem bila kriva jaz, ker sem bila starejša in naj bi bila bolj modra. Toda razum in srce sta dve zelo različni sferi,« se časov, ko sta še skrivala svojo ljubezen, spominja Ivica. A ta je bila močnejša od vsega in vseh, ki so ju obsojali. Maks je bil dve leti vajenec v živilski trgovini, ona pa je bila njegova mentorica, še izvemo. »V prostem času sva igrala pri istem ansamblu. On bobne in jaz klaviature. Poznala sva se od zgodnjega otroštva. In zgodilo se je, da sem zanosila,« nam zaupa Ivica ter doda, da je njen dragi za roko ni zaprosil na klasičen način, saj za to ni bilo časa. »Kar takoj sva se odločila, da bova svoji štručki odgovorna in ljubeča mama in oče,« se spominja tistih časov.

Ženin je zamujal po nevesto

Poroka je sledila zelo kmalu, Ivica pa prizna, da čeprav je moža izgubila, izjemno rada obuja spomine na najsrečnejši dogodek v svojem življenju. »Z mojim Maksom sva se poročila 17. novembra 1972. On je ravno dopolnil osemnajst let, jaz pa že zrelih 21. Seveda sem bila jaz kriva, da sem mu zmešala glavo, a kaj, ko pa sva se tako zelo razumela na vseh področjih. Kot bi bila ustvarjena drug za drugega,« je čustvena simpatična Primorka. Njun poročni dan je potekal sproščeno in brez zapletov. »Bila je to klasična poroka, le ženin je malo zamujal po nevesto, tako da sem bila že rahlo zaskrbljena, vendar je prišel še ob pravem času,« se zasmeji Ivica in nam zaupa, da se je z njima veselilo več kot sto svatov. »Jedače in pijače je bilo, po slovenski navadi, veliko preveč. K veselemu razpoloženju je prispeval tudi ansambel. In kako se poroka dveh glasbenikov konča? Tako, da ženin in nevesta stopita na oder in zabavata svate vse do zgodnji jutranjih ur,« še pove Ivica in z ljubeznijo v glasu doda, da sta se imela z Maksom vsa ta leta izjemno rada, znala sta prisluhniti drug drugemu, spoštovala sta se, ona pa se je v njegovem objemu vedno počutila kot princesa. »Nekaj čudovitega sva imela, mislim, da me nenehno spremlja in da sva še vedno skupaj,« sklene.