Neustavljivi Oto Pestner se vrača na odre Popevke (Suzy)
Čeprav vsi vemo, da že dolgo poje, se zdi podatek, da Oto Pestner letos praznuje 55. obletnico na odrih, skoraj neverjeten! »Res je. Peti sem začel že kot fantič, nato me ta ljubezen ni spustila vse do današnjih dni. Z veseljem nastopam, med karanteno sem se lotil še urejanja arhiva svoje velikanske zbirke – več kot 400 pesmi, ki sem jih v minulih desetletjih prepeval sam, z Alpskim kvintetom in New Swing Quartetom,« veselo pove glasbenik, ki je tudi ponosni oče navihanih dvojčic Ane in Ele.
Hitro navrže, da sta dekleti pridni, malo pa tudi pubertetnici. Vsake toliko se tudi spreta med seboj, potem pa gresta dalje. Obe sta že peli, tudi z njim na televiziji in koncertih, a se bo šele čez leto ali dve videlo, za kakšno poklicno pot se bosta odločili. Oto uživa v druženju z njima, z veseljem pa se posveča glasbi.
To so bili zlati časi
Ves čas v njem vse pomladno brsti, zato mu ustvarjalnih idej zlepa ne zmanjka, četudi bi kot upokojenec zlahka igral šah, balinal, gledal poročila in se pritoževal nad 'groznim' svetom, prenizko pokojnino, zdravstvenimi težavami in še kaj bi se našlo. Saj je nekaj tega tudi res, vendar raje gleda skozi optimistična rožnata očala in išče nove izzive. »Prav ne morem verjeti, kako hitro je minilo teh 50 let od moje prve popevke! Takrat je bil to res festival, ki smo ga glasbeniki nestrpno čakali. Bili so res zlati časi. Na festivalu smo se dobro počutili, bili kolegi, prav nič zavisti in tekmovanja ni bilo med nami, četudi so na koncu podeljevali nagrade. Vedeli smo, da so jih enkrat dobili eni, drugič drugi. Zato smo komaj čakali naslednje leto,« se spominja Oto, ki je kar nekajkrat stal na odru Popevke in vsakič zelo užival. Enkrat tudi z zasedbo New Swing Quartet, s katero so nastopili skupaj z Daretom Kauričem.
V kondiciji za izzive
Rad ima vrvež na tem glasbenem festivalu. In naključje je naneslo, da bo letos znova na odru Popevke, ki se je v vseh teh letih spremenila, tako kot tudi časi, v katerih živimo. Vse se je posodobilo in digitaliziralo. »Besedilo pesmi sem dobil od prijateljice, ki ga je imela v svojem predalu. Njen sin si je zaželel, da bi pesem uglasbili, naredili aranžma in posneli. Z veseljem sem to storil, a nisem niti pomislil, da bi šel z njo na Popevko. In ker so ravno takrat oglaševali prijave za festival, sem si rekel: 'Pa pojdimo, saj nimam česa izgubiti!' V studiu smo naredili demo posnetek in ga poslali. Tako sem se čisto brez pričakovanj znova znašel na Popevki,« se smeji Oto, ki je divji tempo plačal tudi z zdravjem, a se je po težavah naučil bolj poslušati sebe in svoje telo, poskuša začutiti, kaj je dobro zanj in kaj ne, in biti v dobri kondiciji za vse nove izzive.
