KRITIKA

Pet dopingiranih Slovencev je absolutno preveč

Direktor Sloada Jani Dvoršak kritičen do grešnega trenda v slovenskem športu.
Fotografija: Janija Dvoršaka skrbi porast dopingiranih slovenskih športnikov. FOTO: Igor Zaplatil
Odpri galerijo
Janija Dvoršaka skrbi porast dopingiranih slovenskih športnikov. FOTO: Igor Zaplatil

LLJUBLJANA  – Slovenija se glede jemanja dopinških sredstev vse bolj približuje Rusiji, seveda če vzamemo kriterij števila pozitivnih primerov na število športnikov. »Pet dopinških primerov slovenskih športnikov v lanskem in letošnjem letu je absolutno preveč za našo majhno športno domovino. Kot bi bila na olimpijskih igrah dovolj ena medalja, je tudi en športnik, ki zlorabi doping, preveč za slovenski šport. Slovenija ni izvzeta iz vsega, šport je globalen, to, kar se dogaja v drugih državah, se tudi pri nas. Veljajo le rezultati na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, morebiti še na evropskih. Vse drugo je več ali manj povprečje,« pravi Jani Dvoršak, direktor Slovenske protidopinške organizacije (Sloado). »Vsak slovenski športnik, udeleženec zadnjih OI v Pjongčangu, je bil v povprečju trikrat preverjen, denimo šestkrat so bili testirani vzdržljivostni tekmovalci in tekmovalke, biatlonci in tekači, ter nordijska kombinatorca. Skakalci pa so bili preverjeni dvakrat, saj so manj tvegani,« je dodal. Tejo Gregorin predvidoma ta mesec čaka zaslišanje pri Mednarodni biatlonski zvezi (IBU), ki naj bi nato odločila o kazni, tudi dopinško pozitivni hokejist Žiga Jeglič, ki ni prijavil terapevtske izjeme, še čaka na kazen Mednarodne hokejske zveze (IIHF). »Jeglič je primer malomarnosti, pričakoval pa sem, da bo IIHF že zdavnaj sprejel odločitev. Presenečen sem, da to še ni zaključeno,« se čudi Dvoršak.

Janija Dvoršaka skrbi porast dopingiranih slovenskih športnikov. FOTO: Igor Zaplatil
Janija Dvoršaka skrbi porast dopingiranih slovenskih športnikov. FOTO: Igor Zaplatil

Primer Chrisa Frooma pa spada v kategorijo, kjer se kolesarju zaradi zvezdniškega statusa gleda skozi prste. »Zagotovo je kršil protidopinška pravila. Zadevo rešuje pravna služba Mednarodne kolesarske zveze in ima veliko težav. Tudi meni ni všeč, da stvar še ni končana. To za svetovni program boja proti dopingu ni dobro. Osebno sem trdno prepričan, da so pravila enaka za vse.« Zanimivo je, da je zdravstveni delavec UKC Maribor Boris Špes instituciji odtujeval darbepoetin, to prepovedano snov pa so našli pri preverjanju maratonca Domna Hafnerja. »Policiji sem o tem primeru dostavil dokumentacijo, poznam primer, nisem pa sodeloval pri policijskih preiskavah. Hafnerja smo spremljali že nekaj časa, kontrola s pozitivnima vzorcema po nastopu na maratonu v Dubaju je bila rutinska,« je Dvoršak potrdil domnevo, da je bil Sloadi sumljiv Hafnerjev hiter rezultatski napredek, še posebno ko je tekač tudi naznanil, da se pripravlja za nastop na olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu. Če le omenimo dejstvo, da bosta moški in ženski zmagovalec letošnjega teniškega turnirja v Wimbledonu za nagrado bogatejša za 2,5 milijona evrov, potem je v današnjih časih, kjer so namesto etike glavno vodilo materialne dobrine, še naprej pričakovati dosego ciljev s pomočjo prepovedanih poživil.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije