Vsa družina v baletu, on pleše v bazenu

Peter John Stevens je star 28 let, svojo nadarjenost v plavanju pa je pred leti že znal žlahtno udejaniti. Na evropskih prvenstvih v velikih bazenih je leta 2016 v Londonu osvojil srebrno odličje na 50 m prsno, v isti disciplini si je dve leti kasneje v Glasgowu priplaval bron. Letošnje SP je zaključil na osmem mestu.

Tudi na svetovni ravni se je najbolj izkazal ravno v prsnem plavanju na tej najkrajši razdalji. Na SP leta 2016 v kanadskem Windsorju je bil srebrn, tekmovalo se je v kratkih bazenih, na petdesetki pa se je, z bronoma, okitil tudi na sredozemskih igrah v španski Tarragoni (2018) in lani v alžirskem Oranu. V zadnjih letih za visokoraslega plavalca (196 cm), rojenega v Kranju, torej ni bilo otipljivega zadovoljstva z žlahtnimi kovinami, nasmeh na obraz pa so mu gotovo vrnili nastopi v paradni disciplini na svetovnem prvenstvu v japonski Fukuoki. Najprej se je prebil v polfinale, tam odplaval osebni rekord 27,04, v finalu pa je z novim dobrim izidom 27,08 pristal na osmem mestu. Stevens je tako postal enajsti slovenski plavalec, ki je nastopil v finalih SP v dolgih bazenih, s svojo predstavo je tudi končal sušo v slovenskem taboru, ki plavalca v sklepnem nastopu ni imel osem let.

»To je bil zelo dober nastop, ne morem reči drugega, glede na vse, kar se je v zadnjih mesecih dogajalo v mojem življenju. Poročil sem se, preselil, delam z novim trenerjem. Magična meja 27 sekund bo padla na naslednjem velikem tekmovanju. Težko bi bil glede tokratnega nastopa bolj zadovoljen, saj sem dosegel svoj najboljši izid v velikem bazenu,« je bistvo izrekel Peter John Stevens. »Za naprej sem zelo optimističen in motiviran, seveda če bo ustrezna tudi finančna podpora. Upam, da se bo Plavalna zveza Slovenije zame osebno potrudila in da to podporo tudi resnično dobim,« pa je omenil še drugo plat stvarnosti. Udarni slovenski plavalec je že lani opozarjal, da vrhunski cilji v športu niso uresničljivi, če bo plaval ob redni službi. Stevens po dolgih letih v kranjskem Triglavu zdaj vadi v Trstu z novim trenerjem Davidejem Rummolom in želi na svoji športni poti storiti nov korak naprej in nastopiti na olimpijskih igrah v Parizu.

Jabolko daleč od drevesa

Sicer pa je življenjska zgodba Petra Johna Stevensa zelo zanimiva. Njegovega očeta Andrewa Johna Stevensa, vrhunskega baletnega solista, je iz Velike Britanije v Slovenijo pripeljala ljubezen, tudi mama Nena Vrhovec je bila balerina. Če ne bi bilo nje, bi že prenehal s plavanjem, kar ob pomanjkanju finančne podpore tudi pojasni enega od razlogov za stagnacijo v zadnjih letih. Zakonca Stevens imata v Sloveniji tudi Baletno šolo Stevens. A jabolko je padlo daleč od drevesa, njun sin Peter John je zašel v bazene.

Zakaj se ni odločil za balet? »Vsi v družini so plesali, sam ne. Tudi moj mlajši brat Martin Adam se je ukvarjal z baletom, plesal je nekaj let, a mene ni prepričalo. Kot mlajši sem bil že kar visok fant, zdravnik mi je zaradi težav s hrbtom priporočil, naj grem plavat, pričelo se je iz tega,« je Peter John opisal družinski odmik.