Biki so mu s hitro igro napisani na kožo

Goran Dragić ima za seboj 14 sezon v ligi NBA, toda še nikoli ni občutil takšnega čustvenega vrtiljaka kot v zadnjih 14 mesecih. V tem času je zamenjal pet klubov (iz Miamija je najprej prestopil k Torontu, 10. februarja k San Antoniu in 12 dni pozneje k Brooklynu, 2. avgusta še k Chicagu), za njim sta tudi razočaranje na evropskem prvenstvu in grenka zasebna izkušnja ob ločitvi. Toda kot pravi, pri 36 letih še ni izrekel zadnje košarkarske besede.

Za moštvo Chicago Bulls se bo nova sezona v elitni ameriški ligi uradno začela 20. t. m, ko bo gostovalo v Miamiju, kjer je Dragić igral šest let in pol ter dosegel največje uspehe na oni strani Atlantika. Pri Phoenixu je leta 2014 resda dobil priznanje za igralca, ki je najbolj napredoval, in se uvrstil v tretjo najboljšo peterko prvenstva, toda na Floridi si je prislužil nastop na tekmi All-Star NBA 2018 in okusil veliki finale 2020. V takratni končnici je bil s povprečjem 19,1 točke in 4,4 asistence drugi strelec in podajalec Miamija za Jimmyjem Butlerjem, poraz z 2:4 proti LA Lakers pa je eden od glavnih razlogov, da je še vedno izjemno motiviran. »Vsak košarkar si želi proslaviti naslov prvaka lige NBA. Pred dvema letoma sem bil zares blizu. Na žalost sem si že na prvi finalni tekmi poškodoval stopalo in moral na prisilni počitek. Še dandanes ne morem mirno spati, saj želim dobiti še eno priložnost za osvojitev šampionskega prstana. Nisem več najmlajši, toda še vedno čutim enako strast kot v mladih letih. In to je najpomembnejše, prav tako, da sem popolnoma zdrav,« meni Goran Dragić, ki so ga v minulem letu pogosto videli v Dallasu ob Luki Dončiću. Navijači floridske vročice so pričakovali, da bo kariero dokončal pri njih, toda kapetan slovenske izbrane vrste na nedavnem EP se je slednjič odločil za Chicago.

Chicago najboljša izbira

»Menim, da je najboljša možna izbira. Moštvo igra hitro in agresivno, s številnimi ukradenimi žogami. V takšnem slogu uživam vse življenje. Kot najstarejši med aduti trenerja Billyja Donovana bom poskušal prenesti nekaj izkušenj na mlajše fante. Ko me bo ekipa potrebovala, pa bom pripravljen vstopiti v igro s klopi in kot nekakšna iskra zanetiti ogenj na parketu. Sem v takšnem obdobju kariere, ko bom z veseljem postoril vse, kar bo treba,« pojasnjuje Goran Dragić, ki bo v naslednji sezoni zaslužil veliko manj kot na svojem vrhuncu. Z 1,84 milijona dolarjev bo šele 12. najbolje plačani košarkar moštva, daleč spredaj so branilec Zach LaVine (37,1 milijona), krilo DeMar DeRozan (27,3) in center Nikola Vučević (22), ki so v prejšnjem prvenstvu nosili glavno breme. Izdatno jim je pomagal organizator Lonzo Ball (19,5), a jeseni ga še lep čas ne bomo videli pod obroči, saj še vedno okreva po operaciji kolena. Med njegovo odsotnostjo bodo morali izdatneje poprijeti za krmilo Ayo Dosunmu, Alex Caruso in seveda tudi Dragić, ki je izpustil tretjo od štirih pripravljalnih tekem Chicaga pred začetkom prvenstva. A ostaja v polni pripravljenosti.